Regres je treba izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen v določenih izjemah, denimo ob poznejši sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali če je s kolektivno pogodbo ob nelikvidnosti delodajalca dopusten poznejši rok. Izplačilo mora biti vselej opravljeno najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, za nelikvidnost pa gre, če delodajalec resnično nima sredstev za poravnavo vseh obveznosti. 

Izplačilo za letni dopust ne sme biti nižje od 1074,43 evra, kolikor znaša minimalna plača. Zakon o dohodnini nadalje določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust, določen kot pravica iz delovnega razmerja do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada, kar je bilo januarja 1923,92 evra bruto. 

Kdaj je regres obdavčen?

Če je regres izplačan v višjem znesku, se razlika všteva v davčno osnovo, od katere se obračunajo in plačajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Davčna obravnava se ne spremeni, četudi je regres izplačan po 1. juliju ali če je del izplačan v bonih, so pojasnili na Finančni upravi. 

Regres v več delih

Če je regres nakazan v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi celotna višina in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov. Celoten regres se torej takrat všteva v davčno osnovo, izvrši se morebitni izračun akontacije dohodnine in morebitni poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov. Če ga izplačuje glavni delodajalec, se akontacija obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka, sicer pa po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.

Če zaposleni noče, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od regresa upošteva izvzem iz davčne osnove, obvesti delodajalca, da bo ob izplačilu regresa obračunal in odtegnil akontacijo dohodnine. Po pojasnilih Finančne uprave je bila možnost izbire uvedena zato, ker ima lahko delavec v posameznem letu več izplačevalcev regresov, ki si med sabo ne izmenjujejo informacij o izplačevanju dohodkov. Ker se na letni ravni ugotavlja skupna višina dohodkov iz naslova regresa za letni dopust, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je tako delavcu omogočeno, da se ob izplačilu dohodka izreče o neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave regresa. Opisano je smiselno predvsem, ko lahko pričakuje, da bo skupna letna vsota prejetih regresov presegala višino povprečne plače. Podatek je pomemben, saj bi zaradi višjega zneska morda moral doplačati več dohodnine na letni ravni. 

Višina in pogoji za izplačilo regresa so sicer opredeljeni v internih aktih podjetja ali v kolektivni pogodbi in z njimi morajo biti seznanjeni vsi zaposleni. Večinoma so zneski v enem podjetju enaki, čeprav Zakon o delovnih razmerjih izrecno ne navaja, da mora delodajalec vsem zaposlenim izplačati enako.

Zavezuje pa ga zakonska določba o prepovedi diskriminacije, zaradi katere mora zaposlene obravnavati enako ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Tako načeloma lahko izplača različne regrese, a ne sme diskriminirati glede na zgoraj navedene okoliščine. 

Kdaj je lahko regres izplačan v bonih?

Del regresa je prav tako dovoljeno izplačati v bonih, a le če je to predvideno v kolektivni pogodbi ali internih aktih. 

Regres ob odpovedi

Zaposleni ima pravico do regresa, če ima pravico do letnega dopusta. Če ima pravico do izrabe le sorazmernega dela dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa. Kot primer so na finančni upravi podali delodajalca, ki je junija vsem zaposlenim izplačal regres v višini povprečne plače. Zaposleni, ki se je zaposlil aprila, pa je upravičen le do sorazmernega dela regresa, in sicer prejme izplačilo regresa za tri mesece. 

Regres ob skrajšanem delovnem času

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjeme, ki jim vseeno pripada polni regres, so ob krajšem delovnem času v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, kajti tedaj ima zaposleni tudi pravice iz socialnega zavarovanja, tako kot če bi delal polni delovni čas.

Na finančni upravi so podrobneje razložili še primer zaposlenega, ki je do 1. julija prejel celoten znesek regresa za letni dopust, nato pa mu je prenehalo delovno razmerje. Tedaj lahko delodajalec od njega zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga zaposleni potem bodisi vrne ali pa se ne strinja z vračilom. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval, obdavčitev pa je nespremenjena. 

Neizplačilo regresa

Če se zaposleni in delodajalec ne moreta sporazumeti o regresu, preostane tožba pred delovnim sodiščem, delavec pa se lahko obrne tudi na inšpektorat za delo. Kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih namreč predstavlja prekršek, za katerega lahko delovni inšpektor ukrepa v prekrškovnem postopku. 

"Toda naj poudarimo, da lahko inšpektor za delo delodajalca kaznuje oziroma sankcionira le za že storjene prekrške, ne more pa izterjati neizplačanih denarnih terjatev oziroma doseči poplačila terjatev delavca. Zaposleni lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. Ravno tako lahko delavec, če delodajalec zamudi s plačilom regresa, v sodnem postopku uveljavlja zakonite zamudne obresti od dneva zamude," je pojasnil glavni inšpektor Jadranko Grlić. 

Glede na navedeno inšpektorji ne morejo odrediti izplačila regresa, ker bi v nasprotnem primeru posegli v sodno pristojnost. Sicer pa so učinkoviti, kajti večkrat opažajo, da delodajalci po njihovem obisku regres naknadno tudi izplačajo. 

Medtem iz poročil o delu inšpektorata že nekaj let izhaja, da so v zvezi s plačilom za delo vsako leto najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij, kamor sodi tudi izplačilo regresa. Leta 2019 so tako delovni inšpektorji ugotovili 3036 kršitev v povezavi z regresom, leta 2020 je bilo tovrstnih kršitev 2603, lani pa 3899. Od lanskih kršitev se jih je 325 nanašalo na izplačilo regresa najmanj v višini minimalne plače, 2440 na izplačilo regresa do 1. julija, 391 na izplačilo regresa do 1. novembra, 725 na izplačilo sorazmernega izplačila dela regresa in 18 na izplačilo dela regresa, sorazmernega z delovnim časom. 

Za kršitve ob izplačilu regresa so predvidene sankcije. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delodajalec kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov, če delavcu ne izplača regresa. 

"Zakon o inšpekcijskem nadzoru obenem nalaga inšpektorju, da ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je ugodnejši za zavezanca (delodajalca, op. a.), če je tako dosežen namen predpisa. Zakon o prekrških istočasno določa, da sme prekrškovni organ izreči opomin za prekršek, storjen v olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin sme izreči tudi, če je prekršek zaradi neizpolnjene predpisane obveznosti ali če je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo," je dodatno pojasnil glavni inšpektor. Tako lahko inšpektor namesto izreka denarne sankcije zgolj opozori kršitelja, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če je po njegovi oceni opozorilo glede na pomen dejanja zadosten ukrep.