V nadaljevanju članka predstavljamo vse, kar morajo tako zaposleni kot delodajalci vedeti o regresu! Letos znaša višina minimalnega regresa 1.254 evrov.

Kdo je upravičen do celega regresa?

Če ima zaposleni pravico do letnega dopusta, potem ima tudi pravico do regresa za letni dopust. 

Kdo je upravičen do sorazmernega deleža regresa?

Tisti, ki se zaposlijo ali se iz podjetja poslovijo sredi leta, imajo pravico do sorazmernega deleža regresa.

Tudi tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, imajo pravico do regresa, sorazmernega z delovnim časom. 

Izjeme, ki jim vseeno pripada polni regres, so ob krajšem delovnem času v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, kajti tedaj ima zaposleni tudi pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Kako se regres izplača ob odpovedi?

Ob odpovedi ima zaposleni pravico do sorazmernega dela dopusta, kar pomeni, da ima tudi pravico do sorazmernega deleža regresa. Torej če zaposleni poda odpoved s 1. majem, to pomeni, da se mu izplača 5/12 regresa. 

Kaj pa, če zaposleni do 1. julija prejme celoten regres, nato pa po nekaj mesecih poda ali prejme odpoved? V tem primeru lahko delodajalec od zaposlenega zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga zaposleni potem bodisi vrne ali pa se ne strinja z vračilom. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval, obdavčitev pa je nespremenjena. 

Ali lahko v podjetju izplačajo delavcem različne zneske regresa?

Da. Sicer je tako, da podjetje vsem zaposlenim izplača enake zneske, a Zakon o delovnih razmerjih izrecno ne navaja, da mora delodajalec vsem zaposlenim izplačati enako. To pomeni, da so lahko razlike. 

Toda delodajalec si ne more kar tako izmišljevati, komu bo izplačal višji znesek regresa. Zavezuje ga namreč zakonska določba o prepovedi diskriminacije, zaradi katere mora zaposlene obravnavati enako ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. 

Kdaj je regres obdavčen?

Regres je oproščen plačila dohodnine in prispevkov. 

Toda regres je neobdavčen do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih, gledano za dva meseca nazaj. Če pa zaposleni prejme regres, ki je višji od povprečne plače v državi, se v dohodnino šteje le del regresa, ki presega 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi. 

Davčna obravnava se ne spremeni, četudi je regres izplačan po 1. juliju ali če je del izplačan v bonih.

Ali lahko regres izplačajo v več delih?

Da. Ob izplačilu zadnjega obroka se ugotovi celotna višina in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov. Celoten regres se torej takrat všteva v davčno osnovo, izvrši se morebitni izračun akontacije dohodnine in morebitni poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov. Če ga izplačuje glavni delodajalec, se akontacija obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka, sicer pa po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres?

Delodajalec mora regres za tekoče leto izplačati najpozneje do 1. julija. 

V katerem primeru lahko delodajalec regres izplača po 1. juliju?

Delodajalec lahko v določenih primerih izplača regres tudi po 1. juliju. Taki primeri so na primer, ko z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi sredi leta. Če se delavec v podjetju zaposli septembra, mu delodajalec izplača sorazmerni delež regresa za čas do konca leta. 

Regres lahko izplača z zamikom tudi, če je s kolektivno pogodbo ob nelikvidnosti delodajalca dopusten poznejši rok. 

Regres mora biti v teh primerih izplačan najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. 

Ali lahko delodajalec izplača regres v bonih?

Del regresa je dovoljeno izplačati v bonih, a le če je to predvideno v kolektivni pogodbi ali internih aktih. Velikokrat prejmejo določen delež regresa v bonih zaposleni v panogah, kot je na primer trgovina. 

Najmanj 55 odstotkov zneska regresa mora biti izplačanega v denarju, preostali del pa v nedenarni obliki oz. v obliki bonov, pri tem pa je delodajalec dolžan zaposlenemu omogočiti nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb.

Kazen za delodajalce, ki regresa ne izplačajo

Ko zaposleni ne prejme regresa, lahko delodajalca prijavi na inšpektorat za delo. A inšpektorji ne morejo prisiliti delodajalca, da zaposlenim izplača regres. Lahko ga le oglobijo. 

Če delavec želi priti do svojega regresa, ki mu ga delodajalec noče izplačati, bo moral vložiti tožbo na delovno sodišče. Vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. Delavec lahko, če delodajalec zamudi s plačilom regresa, v sodnem postopku uveljavlja zakonite zamudne obresti od dneva zamude. 

Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3000 do 20.000 evrov.

Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.

Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.