Samozavest je notranje občutenje lastne vrednosti, ki nas napolnjuje z vero vase. Gre za zaupanje v naše sposobnosti, ki najverjetneje temeljijo na preteklih izkušnjah, znanju in dosežkih. Samozavesten posameznik se zaveda svojih prednosti, hkrati pa je pripravljen priznati tudi svoje omejitve in se nenehno izpopolnjevati. Odprt je za učenje in sprejema pobude, priložnosti za napredek in osebnostno rast.

Aroganca po drugi strani predstavlja napihnjenost posameznikovega ega, ki vodi v precenjevanje lastnih sposobnosti, neupoštevanje mnenj drugih ter občutek nadrejenosti, celo prezira do drugih. Arogantna oseba se pogosto obnaša naduto, ignorira in kaže jasno nezainteresiranost za stališča in občutke drugih. Namesto da bi bili odprti za povratno informacijo in konstruktivno kritiko, arogantne osebe pogosto zavračajo vsakršno kritiko ali povratno informacijo, ki ni v skladu z njihovim lastnim prepričanjem o sebi.

Prepoznavanje razlike med samozavestjo in aroganco ni vedno enostavno, saj se lahko v nekaterih situacijah zdi, da se meja med tema dvema lastnostma zamegli. Ključno je opazovati, kako se posameznik obnaša in reagira v različnih situacijah.

Samozavest je dobrodošla in iskana lastnost zasebno in zlasti v poslovnem okolju. Med samozavestjo in aroganco je zelo tanka linija in vredno je opozoriti, da je arogantno vedenje moteče ali celo škodljivo za kolektiv, poslovne partnerje, uporabnike in kupce. Vodilni v podjetjih stremijo k temu, da njihovi zaposleni primerno in samozavestno predstavljajo sebe in podjetje v vsaki situaciji. Razvoj samozavesti in obenem preprečevanje arogance sta pomembna za uspeh in dobro počutje posameznikov, kakor tudi za gradnjo odnosov znotraj kolektiva.

Treba si je priznati: ne vrti se vedno vse okoli nas.

Spoštujmo mnenja in občutke drugih ter bodimo odprti za raznolikost stališč. Empatičen odnos do drugih krepi medosebne odnose in ustvarja pozitivno delovno okolje. Ni potrebe, da drugače misleče vedno razumemo, dovolj je le, da sprejmemo njihov pogled na situacijo, brez nadutosti, posmehovanja ali celo poniževanja.

Mar naš ego potrebuje v vsakem trenutku potrditev? Kje piše, da imamo mi vedno prav in da so drugi vselej v zmoti, ali obratno? Standardi sodobnega bontona nas učijo sprejemanja in obzirnosti. Uvidevnost in spoštovanje sta še vedno zelo cenjeni vrednoti. Ne prestopajmo nevidne meje v želji, da bi vedno zasenčili druge. Takšno ravnanje je zelo zgovorno in močno vpliva na to, kakšno mnenje si bo okolica ustvarila o nas.

Sodobni bonton nas uči, da bomo našo samozavest pokazali tudi takrat, kadar bomo priznali našo napako, ne bomo za vsako ceno iskali krivca drugje, nizali izgovore ali s prstom kazali na druge. Iskreno opravičilo s pogledom v oči je gesta, ki jo zmorejo le zreli posamezniki z utrjenimi temelji samozavesti.

Moški, ki izražajo samozavest na delovnem mestu, so pogosto videti kot ambiciozni, odločni, strokovni in uspešni. Njihovo vedenje se pogosto razume kot znak avtoritete in vodstvenih sposobnosti, kar lahko pripelje do napredovanja v karieri in spoštovanja s strani kolegov. Vendar ko moški preseže mejo samozavesti in se začne obnašati arogantno, lahko to vodi v negativno percepcijo in konflikte znotraj delovnega okolja.

Po drugi strani pa so samozavestne ženske na delovnem mestu pogosto ocenjene drugače. Medtem ko je samozavest pri moških pogosto povezana s pozitivnimi lastnostmi, lahko pri ženskah povzroči dvoumne reakcije. Ženske, ki izražajo samozavest, se lahko dojemajo kot preveč agresivne ali celo preveč ambiciozne. Ko ženske presežejo mejo samozavesti in postanejo arogantne, lahko to še dodatno vpliva na njihovo percepcijo v delovnem okolju. Namesto da bi bile videne kot voditeljice ali strokovnjakinje, so lahko označene kot "težke", "neprijetne" ali "preveč zahtevne".

V prihodnosti je bistveno, da nadaljujemo s spodbujanjem pozitivne samozavesti tako pri moških kot pri ženskah in aktivno delujemo na odpravi družbenih predsodkov glede spola.

V poslovnem svetu ljudje dojemajo samozavestne posameznike kot razgledane, sposobne, učinkovite in pripravljene prevzeti vodstvene, odgovorne naloge. Prav tako lahko samozavesten član ekipe pomaga drugim članom, da se počutijo bolj samozavestni. Samozavest nikakor ne pomeni arogantnosti, pomeni prepričanje v naše sposobnosti in kar je bistveno, da z drugimi vedno ravnamo prijazno in spoštljivo.

Avtorica teksta je: 

Simona Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij

Svetovalka in strokovnjakinja za sodobni poslovni bonton, protokol, komunikacijo in dvig samozavesti.