Na britanski spletni strani BBC smo zasledili zanimiv članek o tem, zakaj so delavci postali sebični oz. zakaj so delavci začeli sebe postavljati na prvo mesto pred delodajalcem. 

Časi, ko so se zaposleni hvalili, v katerih podjetjih delajo, so namreč skoraj že mimo. Zdaj dajejo prednost sebi. Še več: odkrita zvestoba zaposlenih nekemu podjetju se je morda začela zmanjševati. 

Strokovnjaki pravijo, da je v spremenjenem trgu dela, kjer se tehnologija hitro razvija, prednostne naloge delavcev pa so se spremenile, manj verjetno, da bodo ljudje pri razmišljanju in govorjenju o svoji karieri v prvi plan postavljali podjetje. Namesto tega ljudje v svojih življenjepisih bolj poudarjajo sebe, svoja znanja in veščine kot podjetja, v katerih so delali. 

Tim Oldman, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Leesman, ki meri izkušnje zaposlenih na delovnem mestu, je to zaznal tudi v praksi, ko je iskal nove talente za svoje podjetje. Dodaja, da se to pogosto kaže na omrežju LinkedIn, kjer se mnogi delavci zdaj odločajo, da bodo v naslovih svojih profilov navedli svoje ime in spretnosti, podrobnosti o svojih sedanjih delodajalcih pa potisnejo precej nižje na strani. To je v popolnem nasprotju s tradicionalnim pristopom, pri katerem uporabniki v svojih profilih najprej navedejo naziv delovnega mesta in podjetje.

Dana Minbaeva, profesorica upravljanja človeških virov na King's College v Londonu, pravi, da je ta pristop oglaševanja osebnih dosežkov namesto identitete delovnega mesta smiseln v trenutnih razmerah, ko se zaposlovalci pri iskanju in nagovarjanju osredotočajo na specifična znanja in spretnosti. To delno pripisuje širšemu prehodu na gospodarstvo, ki temelji na znanju in spretnostih.

"Delujemo v okolju, v katerem se posameznikove spretnosti in kompetence štejejo za njegovo najdragocenejše premoženje," pravi. Najdragocenejši delavci na trgu dela morajo imeti sposobnost prilagajanja svojega osebnega strokovnega znanja in izkušenj nastajajočim tehnologijam, kot je generativna umetna inteligenca.

Večja globalizacija skupaj s hitro razvijajočo se tehnologijo spodbuja prehod na trg dela, ki temelji na veščinah, meni Aaron Taylor, vodja šole za upravljanje človeških virov na univerzi Arden v Združenem kraljestvu. "Znanja in spretnosti, po katerih je povpraševanje, se hitro spreminjajo, zaposleni pa jih želijo posodabljati iz osebnih, poklicnih ali finančnih razlogov," pravi.

Z drugimi besedami, zaposleni postajajo bolj dragoceni zaradi znanj, ki jih imajo, kot pa zaradi tega, v katerih podjetjih so delali. 

Dejavnik zvestobe

Ker na sedanjem trgu dela kompetence postajajo pomembnejše od prestiža podjetja, je veliko zaposlenih vse manj zvestih svojim delodajalcem. Strokovnjaki pravijo, da se delavci raje selijo med podjetji, kot da bi ostali v prestižni korporaciji zaradi njenega imena, saj iščejo priložnosti, kjer lahko svoje znanje in spretnosti razvijajo in negujejo.

Minbaeva pravi, da se delavci zaradi tega premika v zvestobi psihološko oddaljujejo od svoje nekdanje trdne pripadnosti enemu podjetju.

Deloma je to po njenem mnenju zato, ker zaposleni pogosteje preverjajo in celo izpodbijajo uveljavljene vrednote in kulturo svojih delovnih mest in vodij.

"Mlajši delavci so veliko bolj dejavni pri preverjanju in ocenjevanju, ali so ukrepi podjetja v skladu z njihovimi prepričanji in vrednotami, trajnostnim programom in drugimi obljubami, danimi različnim zainteresiranim stranem," pravi. Preprosto, zdaj so pripravljeni oditi iz podjetja, ki ne izpolnjuje njihovih idealov.

Taylor pravi, da je pandemija spodbudila tudi delavce, da zahtevajo več samostojnosti na delovnem mestu. "Ljudje želijo imeti večji nadzor nad ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem," pravi. "Veliko manj poudarka je na zvestobi in "vztrajanju" na delovnem mestu, veliko več pa na iskanju dela, ki ustreza potrebam in željam delavcev," dodaja.

Poleg tega Oldman meni, da manj časa kot delavci preživijo v fizičnih pisarnah, bolj lahko ločijo sebe in svoje delovno mesto. "Tisti zaposleni, ki obiskujejo pisarno, imajo manj koristi od potencialne zvestobe blagovni znamki in prednosti, ki jih lahko prinesejo odlične pisarne. Prav tako pogrešajo nestrukturirane socialne interakcije s sodelavci, ki služijo ustvarjanju in krepitvi socialne kohezije in občutka skupnega namena," pravi. 

Če je fizična povezava s pisarno, kot jo imenuje Oldman, "minljiv odnos", je zaposlenim manj mar za podjetje in posledično je bolj verjetno, da ne bodo dvakrat premislili o odhodu iz podjetja. 

Strokovnjaki so prepričani, da je zaradi zmanjšanja tradicionalne zvestobe delodajalcu lažje – in bolj smiselno –, da delavci najprej pomislijo na svoje znanje in spretnosti.

Če pogledamo v prihodnost, strokovnjaki menijo, da bodo delavci vedno bolj razmišljali predvsem o svojem delu in sposobnostih, ne pa o funkciji, ki jo zasedajo. Taylor meni, da bodo delavci zaradi gospodarstva, ki temelji na znanju in spretnostih, za napredovanje, tako v smislu karierne rasti kot možnosti zaslužka, še naprej izpostavljali svoje talente pred delodajalci.

Povzeto po BBC.