Beth, vodja mednarodnega podjetja s sedežem v Torontu, potuje po Evropi. Gre za zasebno potovanje, kar pomeni, da je na dopustu. A v tem času še naprej dela. Dela tudi po tem, ko uradno zaključi delovni dan, med prazniki in med vikendi. Če ne dela nečesa, kar je neposredno povezano z delovnimi nalogami, pa se v prostem času dodatno izobražuje za svoje delo. "Grem na vlak in v našo italijansko pisarno, da pozdravim zaposlene. Čeprav sem na počitnicah. Ali imam problem?" se sprašuje. 

Beth ni edina, ki se ji delo podaljšuje čez cele dneve, poroča podstran britanskega BBC, Worklife. 

Že dolgo je znano, da zaposleni opravljajo delovne naloge tudi izven delovnega časa. In morda se jim ne zdi, da so s tem preobremenjeni. A pričakovanja nadrejenih se tako začnejo večati. "In ker se to dodatno prizadevanje spreminja v tiho pričakovanje nadrejenih, se ga delavci vse težje otresejo – posledično je skoraj nemogoče, da bi se kdaj izklopili," opozarjajo na omenjeni spletni strani. 

Ta prikrita prekomerna obremenjenost je drugačna od dolgega delavnika v pisarni, kjer se nadure beležijo. Obstaja veliko razlogov, zakaj se ljudje lotijo tega dodatnega dela. Na primer če so med delovnikom na sestankih, se hočejo dokazati nadrejenim, da vseeno zmorejo opraviti tudi vse naloge. A te opravijo doma, izven delovnega časa. Prav tako se želijo dodatno izobraževati, da bi bili med prvimi v vrsti za napredovanje. 

Obstaja nešteto načinov, kako se lahko služba prikrade v zasebni čas. Pomislite, da na rojstnodnevni zabavi otroka klepetate z nekom iz svoje panoge in se nenadoma zaveste, da vlagate ogromno truda v mreženje. Otrok sploh ne opazite več. 

Ali pa morda slišite, da šef v pisarni omenja neko knjigo, ki se mu zdi dobra za posel. Še isti dan si jo priskrbite in jo začnete preučevati. Seveda doma. 

Vsak se lahko ujame v mrežo skrite preobremenjenosti.

"Zdi se, da obstaja razkorak med tem, kar zaposleni in delodajalci menijo, da je najmanjši minimum, ki se zahteva na delovnem mestu," pravi Alexia Cambon, direktorica raziskav pri kadrovskem podjetju Gartner. Medtem ko nekateri zaposleni morda vidijo svoje uradne delovne zahteve kot največ, kar bi morali storiti, mnogi delodajalci menijo, da je to minimum, ki ga mora zaposleni opraviti. Kot uspešne bodo obravnavali le tiste zaposlene, ki bodo vložili dodatni trud. 

Čeprav je velik del teh nalog šefom neviden, se mnogi zaposleni čutijo prisiljene, da jih vseeno opravijo, saj se jim zdi, da bodo tako izstopali.

Ni vedno slabo narediti kaj dodatnega

Treba je poznati razliko med dvema vrstama dela – delom, ki ti daje energijo, in delom, ki ti energijo jemlje, pravijo na strani Worklife.

Eno je, ko si zaposleni želi v prostem času dodatnih izobraževanj in je to njegova osebna izbira, drugo pa, če je v izobraževanja izven delovnega časa prisiljen. 

Prav tako ni nič narobe, če zaposleni občasno za službo postori tudi kaj izven delovnega časa, a če se to dogaja nekajkrat na mesec, teden ali celo vsak dan, potem to vodi v prikrito preobremenjenost. Lahko se konča tudi s tem, da delavec zasovraži svoje delo ali celo zboli. 

Začrtati mejo

Seveda obstajajo tudi take panoge, ko je treba, da bi ostali v igri, vložiti več truda. Toda jasno je treba pokazati, kaj se lahko naredi v osmih urah. Če nekdo prikazuje, da je dva projekta končal v dveh delovnih dneh, v resnici pa ju je delal cel teden in po cele dneve, je jasno, da se zanj vse skupaj ne bo dobro končalo. 

Dober delodajalec bo zaznal, da je v tako kratkem času nemogoče opraviti toliko nalog in bo zaposlenega pozval, naj dela le znotraj uradnega delovnega časa. A v nekaterih primerih bo delodajalec še dodatno pritiskal.

Cambonova je opozorila, da nekateri delodajalci že sedaj te zaposlene, ki delajo tudi izven delovnega časa, drugim zaposlenim predstavljajo kot vzor. Všeč jim je, da so ves čas aktivni za službo. "Če se bo ta trend še naprej širil, potem nekateri delavci – ali vsaj tisti, ki želijo napredovati – morda ne bodo imeli druge izbire, kot da dovolijo, da delo prodre v njihova zasebna življenja," poroča stran Worklife. 

Poleg tega lahko vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem v obdobju pandemije otežijo ločevanje poklicnega življenja od osebnega – in delavci se morda niti ne zavedajo, da so ta življenja zelo prepletena. "Zaradi pojava dela na daljavo je ljudem težje vedeti, kdaj naj nehajo," pravi Rothbard. Strokovnjaki še preučujejo, kako se bo ta meja premikala v primeru hibridnega dela, ki je sedaj v porastu. 

Če se izkaže, da je skrita preobremenjenost neizogibna, strokovnjaki pravijo, da je najboljše, kar lahko delavci naredijo, zagotoviti, da bodo od tega nekaj imeli, pa naj bo to navdih za projekt ali povečanje plače. Kajti v nasprotnem primeru, tudi če dodatni prispevki vzamejo le malo časa, lahko ta miselnost povzroči dolgoročno škodo.

Beth, ki smo jo predstavili na začetku članka, je še vedno razdvojena. Ve, da brez skrite preobremenjenosti ne bo napredovala, a po drugi strani se zaveda, da preobremenjenost ni v redu. "Želim si, da bi namesto tega tiho odnehala," pravi in dodaja, da kljub temu meni, da ni taka oseba, da bi se odločila le za osnovno delo. 

Preobremenjenost na delovnem mestu

Preobremenjenost na delovnem mestu je pogost pojav, ki ima negativen vpliv na zaposlene in organizacije. Ko so zaposleni preobremenjeni, se povečuje stres, zmanjšuje produktivnost in lahko se pojavijo tudi zdravstvene težave. Prav tako se lahko širi nezadovoljstvo med zaposlenimi in tudi strah, kdo bo naslednji, ki se bo zlomil. 

En od glavnih vzrokov za preobremenjenost na delovnem mestu je prevelika količina dela, ki presega zmožnosti posameznika. Zaposleni se lahko znajdejo v situacijah, ko imajo preveč nalog in obveznosti, ki jih ni mogoče dokončati v razumnem času. To lahko vodi v občutek nemoči, frustracije in izgorelosti. Poleg tega lahko pomanjkanje ustrezne podpore s strani vodstva ali pomanjkanje jasnih pričakovanj glede delovnih nalog prispevajo k občutku preobremenjenosti.

Preobremenjenost na delovnem mestu ima dolgoročne posledice tudi za organizacijo. Zmanjšana produktivnost, povečano število napak in zmanjšana kakovost dela so le nekateri učinki, ki jih lahko opazimo. Poleg tega se lahko poveča odsotnost z dela, poveča fluktuacija zaposlenih ter zmanjša zadovoljstvo in motivacija zaposlenih. Zato je pomembno, da organizacije prepoznajo znake preobremenjenosti na delovnem mestu in se osredotočijo na zagotavljanje zdravega delovnega okolja ter ustrezno razporeditev dela in virov.

Kaj je tiha opustitev del, smo na Cekin.si že poročali. Več v spodnjem članku: