T. i. sobotno leto (angl. sabbatical) se nanaša na obdobje plačane ali neplačane odsotnosti. Sprva je zaživelo med univerzitetnimi učitelji in drugimi delavci za študij ali potovanje, običajno za leto dni za vsakih sedem let dela, dandanes pa se koristi tudi za premor od službe, ki traja dovolj dolgo, da se zaposleni odpočije od običajnega delovnega življenja.

Tuja podjetja, ki omogočajo sobotno leto

Sobotno leto v tujini poznajo v številnih, zlasti velikih podjetjih, kot so Intel, PayPal, Deloitte, Mcdonald's, Timberland, Mircrosoft, PWC, Facebook, Netflix, Spotify, Airbnb, American Express, Johnson & Johnson, Procter & Gamble, General Electric (GE) in druga. Poteka v različnih dolžinah (od nekaj tednov do več mesecev), različnih časovnih obdobjih (na štiri do 25 let), pa tudi ob različnih pogojih; denimo da je posameznik v podjetju zaposlen določeno število let, da zaseda točno določeno delovno mesto in podobno. Poleg tega je ta odsotnost v nekaterih podjetjih plačana, v drugih ne.

PREBERITE TUDI: 

--> V Avstriji srečnež vložil deset evrov in priigral rekordnih 250 milijonov

--> V prihodnjem šolskem letu kar 11-dnevne novoletne počitnice

--> Aprila uskladitev nadomestil za brezposelnost, sledilo bi lahko resnejše zvišanje

Sobotno leto tudi v nekaterih slovenskih podjetjih 

Sobotno leto se počasi uveljavlja tudi v Sloveniji. V zasebnem sektorju ni urejeno neposredno z institutom delovnega prava, se pa pojavlja kot predmet dogovora med delodajalcem in delavcem, lahko tudi v obliki mirovanja pogodbe o zaposlitvi ali neplačanega dopusta, je za STA povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.

"Nekatera podjetja ocenjujejo, da bo z rastjo poudarka na uravnoteženju poklicnega in zasebnega življenja izraba sobotnega leta postajalo vprašanje, ki bo vse bolj pomembno. To še posebej velja za delodajalce, kjer dolgotrajne kariere pogosto zahtevajo občasne premore, delodajalec pa še vedno želi ohraniti vez z delavcem in s tem tudi zagotoviti, da se kader, ki ga želi ohraniti, vrača," je ocenil.

Med podjetji, ki že ponujajo sobotno leto, so denimo trgovca Hofer in Lidl, pa proizvajalec živil Atlantic Droga Kolinska, podjetje Donar, ki iz recikliranih materialov izdeluje oblikovalsko dovršeno pohištvo, in tudi medijska hiša Pro Plus.

Hofer 

V Hoferju je na voljo vsem zaposlenim, ki so pri podjetju pet aktivnih let, koristiti ga je mogoče od enega mesca do največ enega leta, uporabnikom pa za ta čas pripada polovično plačilo. Skupno je doslej to pravico koristilo 143 zaposlenih, povprečna odsotnost je tri mesece in dva dni. "Sabbatical je več kot le podaljšan dopust /.../. Med našimi sodelavkami in sodelavci so tudi takšni, ki so v času t. i. sobotnega leta pisali knjigo, dokončali študij, se naučili tujega jezika, se posvetili najljubšemu hobiju, zgradili ali prenovili dom, raziskovali svet," so za STA povedali v podjetju.

Lidl

Za tovrsten službeni odklop v Lidlu se vsako leto v povprečju odloči okoli 20 zaposlenih. Na voljo je vsem zaposlenim, ki so v podjetju vsaj pet let, ne glede na delovno mesto ali organizacijsko enoto, in sicer do treh mesecev, ponavadi pa traja okoli dva meseca. Trgovec v tem času za odsotnega plača zakonsko predpisane prispevke. "Opažamo, da se zaposleni s službenega odklopa vračajo motivirani ter polni nove energije in zagona za nadaljnje delo," so v Lidlu navedli za STA.

Atlantic Grupa

V Atlantic Grupi je medtem sobotno leto omejeno na največ šest mesecev, potem pa se zaposleni vrne na svoje delovno mesto. "Kot je to priložnost za nekoga, da si odpočije ali se posveti aktivnostim, za katere sicer nima dovolj časa, je za njegove sodelavce v timu to priložnost za razvoj, saj za ta čas nadomeščanje vedno poiščemo interno," so za STA pojasnili v podjetju. Doslej je bilo na sobotnem letu pri njih 23 zaposlenih, ki jim je za celotno obdobje pripadala polovica plače. Ohranili so tudi vse ugodnosti, kot sta avto in telefon.

Pro Plus

Z letošnjim letom dodaten plačan dopust v dolžini 20 dni vsem zaposlenim ponuja tudi medijska družba Pro Plus. "Gre za izraz skrbi za dobro počutje zaposlenih ter spodbujanje čim boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem," so odločitev za novost utemeljili za STA. Možnost dodatnega dopusta, ki ga je mogoče koristiti le v enem kosu, nastopi na vsako peto obletnico zaposlitve, zaposlenim pa bo za ta čas pripadalo 100-odstotno nadomestilo plače.

Visoko šolstvo in kultura

Prav tako je sobotno leto na voljo ponekod v javnem sektorju, in sicer skladno z zakonodajo v visokem šolstvu, kjer je glede na kolektivno pogodbo tudi plačljivo, in kulturi.

Kot so za STA pojasnili na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi, je namen te pravice pridobivanje novih ali poglobljenih izkušenj zaposlenih oziroma podpora obetavnih, nadpovprečnih raziskovalcev, doseganje višje kakovosti pri izvajanju tako pedagoškega kot raziskovalnega ali umetniškega dela ter krepitev mednarodne vpetosti ustanove. Na vseh treh univerzah je treba za koriščenje pravice zadostiti več pogojem, denimo glede naziva in trajanja zaposlitve, odsotnosti pa so različno dolge.

Na ljubljanski univerzi podatkov o tem, koliko zaposlenih izkoristi sobotno leto, ne zbirajo, povedali pa so, da v Sloveniji zaradi kadrovske in finančne podhranjenosti sobotno leto v pravem pomenu ni zaživelo v polnem obsegu. Na Univerzi v Mariboru so lani zabeležili štiri primere sobotnega leta, v teh okvirjih je bilo koriščeno tudi v letih prej. Na primorski univerzi medtem sobotno leto zagotavljajo z razpisi, ki jih izvajajo od leta 2023. Doslej so pravico koristili trije zaposleni, ki so izpolnjevali pogoje, letošnji razpis je še v teku.

PREBERITE TUDI: 

--> Najboljše destinacije za upokojence – kam na ugoden dopust?

--> Pazite, kaj počnete na potovanju! Ena napaka vas lahko stane 900 evrov

--> Delate v javnem sektorju in se vam je osnovna plača znižala?

--> Predlog pokojninske novele: seznam novosti iz neuradnega predloga

"Sobotno leto je v visokošolskem prostoru dejansko nuja, ne le zaradi nujnega poglobljenega vsebinskega izpopolnjevanja in razvoja na svojem področju, temveč tudi zaradi naraščajočih administrativnih obveznosti ter obremenitev zaradi sodelovanja v organih in delovnih telesih, komisijah fakultet itd., ki zaseda veliko našega rednega dela," je za STA izpostavila dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Mojca Urek.

"Sobotno leto omogoči natanko ta nujni odmik od rednih delovnih obveznosti, izkoristiš ga lahko različno: tako, da poglabljaš svoje znanje, se lahko povsem posvetiš raziskovanju in pisanju ter objavam, terenskemu raziskovalnemu delu, prijavi večjih projektov, razširiš mednarodne mreže na svojem področju, gostuješ na tuji univerzi in drugo. Skratka, imaš neprecenljiv čas, da misliš in deluješ, ki ti ga ob običajnem letu kronično zmanjkuje," je podčrtala.

Kako je s koriščenjem te pravice v kulturi, medtem ni jasno, saj na ministrstvu za kulturo teh podatkov nimajo. So pa v Sindikatu kulture in narave Slovenije (Glosa) za STA opozorili, da gre za "izrazito redek pojav, saj je praviloma plačano". Po njihovih besedah je pogostejši t. i. suspenz pogodbe o zaposlitvi, torej mirovanje pravic oziroma obveznosti iz nje.

Se vam zdijo te informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!