Bonton družbenih omrežij zajema niz smernic, ki določajo primerno vedenje in komunikacijo na spletnih platformah. Spoštujmo druge uporabnike in njihovo mnenje, tudi če se ne strinjamo z njimi. Bodimo pristni in resnični v naših objavah. Ne zavajajmo ali pretvarjajmo se, da smo nekdo drug. V vsakem trenutku spoštujmo zasebnost drugih in se izognimo objavljanju osebnih ali občutljivih podatkov drugih brez njihovega dovoljenja. Izogibajmo se širjenju lažnih ali neresničnih informacij in ne pretiravajmo z izključno negativnimi vsebinami, ki bodo sprožile še več negativnih komentarjev.

Spletni bonton nas poziva, da smo vljudni in spoštljivi v komunikaciji s sledilci, strankami in drugimi uporabniki. Spoštujmo pravila in smernice posameznega družbenega omrežja ter se izogibajmo kršenju njihovih pogojev uporabe. Skladno s smernicami sodobnega bontona se lahko vzpostavi pozitivno in spoštljivo okolje na družbenih omrežjih, ki koristi tako posameznikom kot tudi podjetjem.

Preden nas povabijo na razgovor za službo, nas najprej preverijo na spletu in na tak način ugotovijo, kako predstavljamo sebe javnosti ravno z uporabo različnih spletnih platform. Šele zatem preberejo našo poslano prijavo in življenjepis. Premislimo, ali smo ponosni na vsako objavo in ali si z njo delamo uslugo. Objavljamo namreč za prihodnost, ne zgolj za ta trenutek. Nevtralni opazovalec, ki nas osebno še ne pozna, si bo mnenje o nas ustvaril na podlagi tega, kar sporočamo o sebi s svojimi objavami, načinom pisanja, spoštljivostjo ipd.

Nekaj ključnih informacij, ki bodo koristile vsem nam:

- Čeprav smo morda v stiski s časom, si vzemimo čas za izbiro besed. Slovnica šteje tudi na spletu. Kdo je kdo in ne gdo. Spoštovanje do jezika v našem okolju se kaže tudi na takšen način. Če bomo jezik spoštovali mi, obstaja večja verjetnost, da ga bodo spoštovali tudi naši otroci.

- Šumniki so nam na voljo na vseh pametnih telefonih, če si le vzamemo trenutek več. Ne bodimo leni in komunicirajmo s šumniki. Slovenski jezik je izjemno lep in šumniki so sestavni del našega jezika.

- Strpnost in tolerantnost sta nujni in potrebni. Vprašajmo se, ali se moramo nujno odzvati na vsak stavek, ki ni skladen z našim razmišljanjem. Ljudje smo različni in vsak ima pravico do svojega mnenja. Mejo, do katere smo se pripravljeni spustiti in javno obračunavati, postavimo sami. Zelo preprosto je.

- Poniževanje, norčevanje, žaljenje in spletno nasilje ne prinašajo nič dobrega. Zapisana beseda ima enako moč kot izgovorjena. Bodimo previdni pri izbiri besed. Kmalu smo lahko tarča posmeha mi ali naši otroci.

Je zaželena pretirana sproščenost, ki smo ji priča na družbenih omrežjih?

Komunikacije na družbenih omrežjih ne enačimo z elektronsko komunikacijo v poslovnem svetu, zato tudi izmenjava informacij poteka v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. Sproščen pridih še ne pomeni, da si lahko dovolimo vse, saj javnost ves čas spremlja, kakšno je naše vedenje. Nepremišljene objave lahko vplivajo na našo poklicno podobo in kariero, naš ugled lahko pa utrpi resno škodo, v kolikor so naše objave napačno razumljene ali izven konteksta. Primerna raven sproščenosti na družbenih omrežjih je odvisna od več dejavnikov, vključno z upoštevanjem vizije in kulture podjetja, ciljno skupino, vrsto vsebine, ki jo delimo, ter našim slogom komuniciranja.

Splošni standard, ki velja, je, da se je potrebno izogibati neprimernemu ali žaljivemu vedenju ter ohraniti spoštljiv in profesionalen nivo komunikacije. Cilj nam naj bo, da ohranimo ravnovesje med sproščenostjo in profesionalnostjo.

Vsi uporabniki družbenih omrežjih bi se morali tudi zavedati, da humor ni vedno primeren in da predvsem ni vsak humor za vsakogar. Bodimo premišljeni. S primerno in spoštljivo dozo humorja lahko ustvarimo sproščeno vzdušje ter povečamo privlačnost naše blagovne znamke ali podjetja, vendar pa je treba premisliti o ciljnem občinstvu in vrsti humorja, ki ga uporabljamo, da se izognemo morebitnim nesporazumom. Prepričajmo se, da naš humor nikogar ne žali.

Kljub sproščenosti ohranjamo vljudnost in ne tikamo kar vsepovprek. Prvi stik naj se zgodi na distanci in se raje odločimo za vi. Ko ugotovimo, v katero smer pelje naša komunikacija in ali se bo razvil takšen ali drugačen odnos, pa temu primerno prilagodimo tudi naslavljanje. Tikanje je obojestranski proces in prav je, da preverimo, ali se sogovornik strinja in pristaja na tikanje.

Objave, ki vsebujejo klevete, obrekovanja ali sovražni govor, lahko privedejo do pravnih težav. Ohranimo ustrezno mero profesionalnosti in zavedanja o morebitnih posledicah svojih dejanj na družbenih omrežjih.

Ne pozabimo na moč zgleda. Z vsebino, ki jo bomo objavljali mi, bomo dajali pozitivno luč generacijam za nami, kaj je primerno za objavo. Mlajši bodo najprej posnemali nas, zatorej postanimo vzor spoštljive in vljudne komunikacije na spletu. V naslednjem koraku pa bomo takšne komunikacije z njihove strani, močno upam, deležni tudi mi. Naj nam bo mar, kakšne prstne odtise puščamo na spletu.

Avtorica teksta je: 

Simona Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij

Svetovalka in strokovnjakinja za sodobni poslovni bonton, protokol, komunikacijo in dvig samozavesti.