Predstojnici kliničnega inštituta za medicino dela Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Metodi Dodič Fikfak se zdi pomembno, da delodajalci poznajo razvoj človeka. Njegovo telo se s starostjo namreč spreminja.

"Če naj bodo ljudje čim dlje zdravi, je treba dvigniti kulturo gibanja in ohranjanja zdravja, hkrati pa kulturo varnega dela in ergonomsko urejenih delovnih mest," je pozvala na konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in delodajalce v organizaciji podjetja Tax-Fin-Lex, ki je bila 12. marca. Na konferenci je sodelovala z namenom, da pojasni, kako naj delavci in delodajalci ravnajo, da bo potrebe po dolgotrajni oskrbi čim manj in da se bo pojavila čim kasneje.

Delovno mesto mora biti dobro osvetljeno, na ekranu naj bodo črne črke na beli podlagi

Pri orisu fizičnih sprememb zaradi staranja je spomnila, da se denimo zmanjša ostrina vida, občutljivost za bleščanje pa se poveča. Zaznava modro-vijoličnega spektra je slabša, kar pomeni, da starejši delavec ni primeren za delo, kjer je treba zelo dobro ločevati odtenke modro-vijoličnega spektra. Glede na te podatke je pomembno, da je delovno mesto dobro osvetljeno.

Za starejšega človeka je delo z ekranom ustrezno, če so črne črke na beli podlagi, pisava naj bo denimo ariel, ker jo lahko dobro razloči, velikost črk pa naj bo 12 fontov. Nikakor pa za starejšega ni primeren zelen tekst na modri osnovi, prav tako ne ležeča pisava, ker je ne more razpoznati.

Z leti se spreminja tudi sluh in po 50. letu pade sposobnost pri prepoznavanju govorjene besede. Če je pri delu pomembno razpoznavanje glasu, naj starejšemu delavcu govori moški z razločno izgovorjavo, govor naj bo počasnejši, šumov iz okolice pa čim manj.

Po 45. ali 50. letu starosti se že začne naglušnost, še zlasti takrat, ko oseba dela v hrupnem okolju. "Hrup namreč povzroča popolnoma enako naglušnost kot starost," je pojasnila.

Dokazov za manjšo produktivnost starejših ni

Glede vprašanja produktivnosti pri starejših je pozvala k previdnosti. Nasprotuje hitrim zaključkom, po katerih je starejši delavec neproduktiven. Analize po njenih besedah namreč niso pokazale nobene jasne in sistematične povezave med starostjo in produktivnostjo.

PREBERITE TUDI:

--> Neuradno: Upokojitvena starost se bo postopno od leta 2028 podaljševala

--> Preverite, zakaj jo zaposleni obožujejo

--> V tej italijanski regiji bodo plačali za selitev – denar dobite tudi za obnovo hiše

--> Cene stanovanjskih nepremičnin lani porasle za 8,5 odstotka

Veliko študij sicer res navaja, da je najvišja produktivnost okrog 40. leta starosti. Po drugi strani pa nekatere ameriške študije pripisujejo največjo produktivnost starim med 60 in 70 let, sledi pa starostna skupina med 70. in 80. letom. Je pa rezultat študij odvisen od tega, kaj merijo, je opozorila.

Tako je denimo raziskava, ki je merila produktivnost agentov v zavarovalnici po številu sklenjenih pogodb, pokazala, da produktivnost agentov s starostjo raste. "Temu botruje tudi t. i. biološka logičnost. Ljudje namreč starejšim bolj zaupajo," je pojasnila. Podobne rezultate kot raziskava med zavarovalniškimi agenti je dala raziskava med delavci v proizvodnji avtomobilov. V skladu z njo je majhnih napak s starostjo sicer več, a velike napake delajo mladi delavci.

Ocena učinka, ki ga ima staranje na produktivnost, je v ZDA za naslednji dve desetletji blizu nič, je izpostavila.

V prid starejšim po njenih besedah govori tudi raziskava o prijaviteljih patentov v 21. stoletju, po kateri se starost pri prijavi prvega patenta zvišuje. Prijavitelji patentov so stari sicer približno 50 let.

Starejši delavci najmanj pogosto odhajajo v bolniški stalež

Tistim, ki se starejših delavcev bojijo zaradi odhodov v bolniški stalež, Dodič Fikfak odgovarja s statističnimi podatki. Ti kažejo, da gredo najmanj pogosto v bolniški stalež zaposleni, stari 65 let in več. Medtem so najpogosteje v bolniškem staležu stari od 20 do 44 let. Res pa je, da je teža bolezni največja pri starejših delavcih, je dodala. Največji delež bolniškega staleža pri starejših delavcih je zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Sledijo pa poškodbe in zastrupitve izven dela.

Skrbijo jo rezultati raziskave Eurofounda iz leta 2014. V njej je v Sloveniji le petina nižje kvalificiranih uradnikov pritrdilo, da bodo lahko opravljali isto delo pri starosti 60 let. Pri višje kvalificiranih uradnikih je bil ta delež višji, a še vedno ni presegel 50 odstotkov. Povprečje EU je medtem pri nižje kvalificiranih uradnikih znašalo več kot 60 odstotkov, pri višje kvalificiranih pa več kot 70 odstotkov.

V Sloveniji so bili podatki še manj razveseljivi pri fizičnih delavcih. Da bodo lahko opravljali isto delo pri starosti 60 let, je odgovorila le dobra desetina nižje kvalificiranih in slaba petina višje kvalificiranih. Povprečje EU je medtem pri nižje kvalificiranih znašalo nekaj nad 40 odstotkov, pri višje kvalificiranih pa slabih 50 odstotkov.

Poleg tega ne vliva veliko optimizma le 12,7-odstotni delež anketirancev, starejših od 50 let, ki so zelo zadovoljni s svojimi delovnimi pogoji. Povprečje EU je bilo 25,1 odstotka.

"Ob kombinaciji odgovorov, ki kažejo na nezadovoljstvo z delom, in odgovorov, da svojega dela ne bodo mogli opravljati pri starosti 60 let, se porodi vprašanje, kako bo takšen človek lahko delal. Če že pri starosti 40 let veš, da pri 60. letu ne boš zmogel," je opomnila. "To pomeni, da ljudi vzgajamo za prejemnike dolgotrajne oskrbe. Če pa želimo, da bodo skrbeli sami zase in za sočloveka še pri 70. ali 80. letih, jih moramo vzgajati drugače," je pozvala.

Višanje upokojitvene starosti se ji zdi imperativ ne samo z vidika družbe, ki pritiska zaradi staranja prebivalstva sicer ne bo zdržala, ampak tudi z vidika posameznika in njegovega ustvarjalnega življenja. "Ko se upokojiš, se namreč začne pešanje," je sklenila svoj prispevek.