Marca 2016 se je Madhu Kapoor odločila, da bo podala odpoved z delovnega mesta v britanskem vladnem oddelku, kjer je delala 23 let. "Rada sem delala, bila sem zvesta in predana," je za britansko spletno stran BBC dejala 58-letnica iz severnega Londona. "Vendar nisem zmogla več in mislila sem, da bo najbolje, če odidem."

Mati dveh otrok je bila stara okoli 40 let, ko je prvič začutila simptome perimenopavze. Trpela je zaradi nočnega potenja, razbijanja srca in migren, zaradi katerih se je počutila šibko in letargično. V službi se je težko osredotočala in se je bala obiskovati redne sestanke, ki so bili del njenega dela kot strokovnjakinje za zaposlovanje. "Izgubila sem vso samozavest. Mislila sem, da nisem dobra v ničemer," je razkrila.

Ko je svoje občutke delila z vodstvom, ni dobila zagotovila ali čustvene podpore, ki jo je iskala. Približno šest mesecev po tem pogovoru se je odločila, da poda odpoved. Čeprav je bila njena družina šokirana, je menila, da nima druge izbire. "Nisem vedela, na koga naj se obrnem," je dodala.

Menopavza je ponekod še vedno tabu, a po svetu je kar nekaj kampanj, s katerimi želijo odpraviti stigmo in krepiti ozaveščenost. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je njen poklicni vpliv na ženske (in vse, ki doživljajo menopavzo) še vedno v veliki meri neraziskan.

Britanski ponudnik zdravstvenega varstva na delovnem mestu SimplyHealth je konec leta 2023 v raziskavi zajel več kot 2.000 zaposlenih žensk, starih od 40 do 60 let. 23 odstotkov jih je razmišljalo o odpovedi zaradi vpliva menopavze, 14 odstotkov pa naj bi jih nameravalo dati odpoved. Čeprav je vzorec raziskave majhen glede na sedem milijonov zaposlenih žensk v Združenem kraljestvu v tem starostnem obdobju, potrjuje izjave žensk, ki javno govorijo o svojih izkušnjah z menopavzo. Če se to vprašanje ne bo obravnavalo, lahko vpliva na milijone delavk, ki se bodo enako odločile za odhod z delovnih mest, opozarja BBC. 

Tudi za delavke, ki ne odidejo in ostanejo zaposlene, je finančni davek zaradi bolniških dni, neplačanega dopusta in zamujenih priložnosti zaradi menopavze astronomski strošek. Raziskovalci s klinike Mayo ocenjujejo, da samo v ZDA izgube žensk znašajo 1,8 milijarde dolarjev na leto, kar je skoraj 1,7 milijarde evrov.

Nekateri delodajalci so ugotovili, da je nujno treba podpreti te delavke sredi poklicne poti, med katerimi so številne na vodilnih položajih, in so uvedli posebne programe podpore v menopavzi. Vendar strokovnjaki pravijo, da je treba spremembe uvesti hitreje, sicer se lahko zgodi, da bo na milijone delavk, kot je Kapoor, začutilo, da nimajo druge možnosti, kot da odidejo.

'S takšnim ritmom ne bi mogla nadaljevati'

Po podatkih londonske Fakultete za medicino dela skoraj osem od desetih žensk doživi menopavzo, ko so še vedno zaposlene. Pri večini se pojavi med 40. in 58. letom starosti, prehodna faza, v kateri začnejo hormoni nihati, imenovana "perimenopavza", pa traja do osem let.

Tri četrtine posameznic bo v tem času občutilo vsaj nekaj posledic, med 34 medicinsko priznanimi simptomi pa so nočno potenje, utrujenost, glavoboli, bolečine v sklepih in tesnoba. Pri 25 odstotkih žensk bodo ti simptomi izčrpavajoči in bodo pomembno vplivali na njihovo vsakdanje življenje.

Kljub temu, da je ta problem zelo razširjen, delavke, ki doživljajo menopavzo, poročajo, da le redko čutijo podporo. Nedavni podatki svetovalnega podjetja Korn Ferry so pokazali, da je le 26 odstotkov od 8.000 anketiranih žensk prejelo pomoč prek formalnih programov ali politik na delovnem mestu; v raziskavi britanskega sindikata Unite, ki je leta 2023 zajela 11.000 članic, pa so štiri od petih žensk poročale, da njihov delodajalec na delovnem mestu ne zagotavlja podpore tistim s simptomi menopavze.

Številne delavke ne le, da nimajo pomoči uradnih programov, ampak tudi menijo, da nimajo možnosti, da bi sploh odprle temo menopavze.

Primer direktorice za odnose z javnostmi

Samantha je bila stara 40 let in je delala kot direktorica za odnose z javnostmi v proizvodnem podjetju, ko je pri delu začela čutiti utrujenost, vročinske oblive in možgansko meglo. Sprva ji ni prišlo na misel, da bi lahko bili ti simptomi znak menopavze. Ta tema se je pojavila šele, ko je obiskala zdravnika zaradi pogostih in močnih menstruacij, ki so ji jemale energijo. 

V naslednjih dveh letih je mati dveh otrok ob hudih simptomih vse težje obvladovala zahteve svoje funkcije. Tedenska potovanja iz Londona v New York, začetek dela ob 5. uri in usklajevanje številnih odgovornosti so terjali svoj davek. "S takšnim tempom preprosto nisem mogla več nadaljevati," pravi.

Samantha je na kratko razmišljala o tem, da bi to temo izpostavila osebi, ki je v podjetju zadolžena za kadrovske zadeve, vendar ji je bilo zaradi njene starosti in spola nerodno, pravi. Ko je končno predstavila zamisel o delitvi delovnega mesta ali zaposlitvi dodatne osebe, ki bi upravljala njeno delovno obremenitev, je njen izvršni direktor to zavrnil. Ker se ji je zdelo, da nima druge možnosti, je šest mesecev pozneje dala odpoved in se odločila, da bo namesto tega začela delati kot samostojna svetovalka za odnose z javnostmi in trženje.

'Nihče ni želel govoriti o tem'

Tamsen Fadal, ameriška novinarka, avtorica in zagovornica menopavze, meni, da je število žensk, ki se zaradi menopavze počutijo prisiljene pustiti delo, premalo dokumentirano in podcenjeno. Poudarja, da se moramo vprašati, zakaj ženske ne govorijo o tem, ko zapuščajo delovna mesta. 

Za mnoge ljudi tema menopavze ostaja tabu. Fadalova meni, da ljudje še posebej težko delijo svoje težave in izrazijo pomoč, ki jo potrebujejo od delodajalcev. "Nihče ni želel govoriti o tem. Od naših mater do naših zdravnikov. Kako bi torej lahko delodajalci?" Dodaja, da je mnogim ženskam še težje spregovoriti o tem, ker se soočajo s staranjem. "Strah jih je izraziti svoje potrebe. Strah pred tem, da bi se postarale in zato ostale brez delovnega mesta, še vedno ni izginil iz naših misli."

Lauren Chrien, zagovornica sprejemanja menopavze in profesionalna trenerka iz Združenega kraljestva, pravi, da k odločitvi za molk na delovnem mestu pripomore tudi dejstvo, da v mnogih vodstvenih ekipah še vedno prevladujejo moški. "Ker moški še vedno v večini sektorjev zasedajo večino vodstvenih položajev, se lahko zgodi, da menopavza kot kritično zdravstveno vprašanje ni dovolj razumljena ali da ni empatije o tej temi."

Odpravljanje vrzeli

Nekatera podjetja si prizadevajo za spremembe in na novo preučujejo svoj nabor ugodnosti, da bi zagotovila boljše pogoje in programe za ženske v menopavzi. 

Adobe, Bank of America in Bristol Myers Squibb so med peščico večjih svetovnih delodajalcev, ki zdaj ponujajo ugodnosti, prilagojene menopavzi, kot so dostop do specialističnega zasebnega zdravniškega svetovanja, plačan dopust in hormonsko nadomestno zdravljenje, ki je vključeno v programe zdravstvenega zavarovanja. Tudi manjša podjetja se začenjajo zavedati pomena teh programov in uvajajo podobne pristope.

Vendar je treba opraviti še veliko dela. "Nekatera delovna mesta so proaktivna pri zagotavljanju podpore, druga pa morda ne verjamejo, da je to potrebno, ali pa ne vedo, kje začeti," pravi Fadalova.

Zato si več kampanj, dobrodelnih organizacij in organizacij prizadeva za odpravo te vrzeli. Zavezo Menopause Workplace Pledge, s katero se britanski delodajalci zavezujejo, da bodo svojim zaposlenim aktivno zagotavljali podporo pri menopavzi, je od leta 2011 podpisalo že več kot 2.600 delodajalcev, med njimi Tesco, Royal Mail in NHS England. 

Lani je ameriška oglaševalska agencija TBWA\Chiat\Day v sodelovanju z informacijskim paketom za organizacije o menopavzi (Mipo) uvedla ključnik #HotResignation. Vodje kadrovskih služb je pozvala, naj razmislijo, kako so odpovedi povezane z menopavzo, ter jim zagotovila brezplačne komplete orodij in virov, ki naj bi jim pomagali izboljšati zadržanje zaposlenih.

Fadalova dodaja, da delodajalci ne morejo dovolj hitro spremeniti svoje odločitve. "Od žensk moramo prenehati zahtevati, da se spopadajo z dvojno grožnjo stigme (menopavze) in starizma, ter jim pomagati, da dobijo vse, kar potrebujejo, da se bodo počutile celovite, delno z izobraževanjem, delno pa s podporo na delovnem mestu in v zdravniški ordinaciji," pravi.

Tako kot Fadalova so tudi številne ženske na vodstvenih mestih, ki si prizadevajo za spremembe, na lastni koži izkusile pomanjkanje podpore pri menopavzi na delovnem mestu. Chiren, nekdanja višja vodstvena delavka v finančnih storitvah, je zapustila svoje delovno mesto, ki je bilo pod velikim pritiskom, ko se je zaradi hudih simptomov menopavze počutila, kot da bi lahko imela demenco. Ko je prišla na sestanek, se je nenadoma počutila nesposobna izreči prave besede, saj jo je tesnoba stisnila v grlu. "Nekoč sem se držala za roke stola in gledala, kako ura odšteva čas, ne da bi vedela, o čem je sestanek," se spominja. "Še nikoli prej nisem doživela česa podobnega."

Chrienova meni, da bi lahko večja ozaveščenost o možnih simptomih na delovnem mestu pripomogla k izboljšanju razmer. "Ne bi se zdaj pogovarjala z vami, če bi delala pri delodajalcu, pri katerem bi bilo to na dnevnem redu, pri katerem bi vodje vedeli, kaj je menopavza, in bi lahko začeli pogovor ter me usmerili k pomoči in podpori," pravi. Chirenova je v nekaj tednih po tem, ko je dala odpoved, ustanovila podjetje Women of a Certain Stage, ki ponuja svetovanje, tečaje in dogodke, namenjene zagotavljanju podpore ženskam in izobraževanju delodajalcev.

Tudi Kapoorjeva zdaj izkušnje dveh desetletij, ki jih je preživela na področju kadrovanja in zaposlovanja, uporablja za delavnice in usposabljanja v podjetjih prek svoje platforme M for Menopause ter svetuje ženskam, ki se spopadajo z izzivi, s katerimi se je soočala tudi sama. "Prihajam iz tradicionalne azijske družine. O seksu, menstruaciji ali menopavzi se nismo pogovarjali. Razlog, da zdaj počnem to, kar počnem, je, da bi več žensk lahko razumelo, kakšni so lahko simptomi, ter povečalo svoje znanje in ozaveščenost," pravi. Če bi bilo tako pred osmimi leti, pravi Kapoorjeva, bi morda še vedno opravljala delo, ki ga ljubi.

Povzeto po BBC