Naše duševno in čustveno počutje je, hočemo ali nočemo, med drugim povezano tudi z našo poklicno kariero, ki nam omogoča finančno varnost in stabilnost. Drago Švajger, mag. ZDŠ, psihoterapevt, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje: "Za zaposlenega predstavlja služba prav finančno in eksistencialno varnost. V kolikor tudi to izgubi ali postane nepredvidljiva, lahko že tako ranjeni in prizadeti osebi odvzame še to stabilnost, kar zagotovo vodi do težjega procesa vračanja v normalno življenje."

Nedavne katastrofalne poplave so povzročile mnogo stisk ... Kako naj delodajalci komunicirajo s svojimi zaposlenimi, tudi o spremembah znotraj podjetja, pa naj si bodo to raznorazne prilagoditve, čakanje na delo, reorganizacija, preživetje podjetja in podobno?

Ob tako katastrofalnih dogodkih sta najbolj ključnega pomena razumevanje in spoštljiva empatična komunikacija. Delodajalci se pri tem morajo zavedati, da ti dogodki niso pogosti, zato ne moremo biti dovolj pripravljeni. Zaposleni potrebuje od delodajalca razumevanje, s tem pa podporo, da lahko prične počasi graditi svojo varnost. 

V primeru aktualne ujme mora zaposleni zgraditi tako fizično varnost kot tudi psihično, ki jo je pa najtežje zgraditi in je dolgotrajen proces. Prav zato je potrebnega veliko napora, iniciative in podpore, da se ta varnost prične vračati. 

Da se pa zaposleni lahko ponovno najbolj učinkovito vključi v delovni proces, potrebuje to podporo tudi od delodajalca in predvsem delodajalca, ki je sposoben empatične in spoštljive komunikacije. Delodajalec ima zagotovo tudi različne možnosti, s katerimi lahko pomoč ponudi zaposlenemu. Omogoči mu lahko brezplačno psihološko podporo in svetovanje, prilagojen delovni proces ter ostale prilagoditve in reorganizacije dela. Za zaposlenega je takšna rešitev lahko izjemno odrešilnega pomena in mu vrača upanje, varnost in stabilnost. 

Kako lahko zmanjšamo stres na delovnem mestu? 

Dobro počutje zaposlenih bi moralo biti prednostna naloga vsakega podjetja in organizacije. Po raziskavah sodeč beležimo namreč ogromen porast izgorelosti in s stresom povezanih težav z zdravjem. Stres, povezan z delom, je namreč pogost odziv na razne zahteve, pričakovanja in morda prevelike količine delovnih obveznostih. 

Vse te obveznosti presegajo normalne delovne pogoje, v katerih je zagotovljena zdrava mera produktivnosti. Od zaposlenih se pričakuje, da so hipermotivirani in hiper delovno storilni. S tem se pa ustvarja pritisk narediti vse obveznosti v roku, biti odziven, opravljati še dodatne naloge in obveznosti. Ta nadpovprečna storilnost presega zmožnost posamezika, da pomiri stres in ga uspešno celostno regulira. Obremenitev je namreč prevelika. 

Raziskave potrjujejo, da delodajalci, ki ob tem zaposlenim ponujajo še brezplačne delavnice, predavanja, usposabljanja s področja krepitve duševnega zdravja, beležijo nizko raven negativnega stresa zaposlenih, so delovno bolj učinkoviti, storilni in zadovoljni z zaposlitvijo. 

Tudi zaposleni lahko veliko pripomore k zmanjšanju stresa. Predvsem z zavedanjem, kaj jim stres povzroča in kdaj se jim prebuja. Pomembno je tudi, če razumejo, kdaj se pričakuje hiperstorilnost in produktivnost in si pri tem dati dovoljenje, da postavi mejo delodajalcu in se pogovori o učinkovitejši rešitvi, da se delo lahko opravi.

Delavec, ki je lahko vključen v proces soodločanja o delovnem procesu, zagotovo doživlja manjši stres, saj mu delovni proces vrača občutek moči in kontrole. Zaposleni lahko zmanjša stres tudi z razumevanjem, kako se na stres ustrezno odzvati in s katerimi orodji. Predvsem pa, da goji dobre vezi in odnose z zaposlenimi, saj je pomembno tudi vzdušje delovnega okolja, kar se odraža v počutju, s tem pa doživljanju stresa ter premagovanju stresa.

Občutki negotovosti in številna vprašanja, ki se porajajo ob posledicah ... Kaj lahko v teh trenutkih sami naredimo zase, še posebej, če čutimo, da ne zmoremo enako funkcionirati v službi? 

Pri tem je pomembno, da smo tudi sami sebi podpora in si dovolimo, da smo do sebe prizanesljivi in prijazni. Namreč takšne naravne katastrofe nam odvzamejo veliko ene moči in treba se je zavedati, da je to povsem normalno in ne rabimo čutiti nobene krivde. Za to katastrofo nismo krivi mi in to krivdo odvzeti si je zelo dragoceno. S tem postajamo do sebe prizanesljivejši in lažje poskrbimo zase. 

Pomembno je tudi, če svojo stisko in doživljanje zaupajo nadrejenemu in mu iskreno povedo, kaj čutijo in doživljajo. S tem se lahko omogoči prilagoditev delovnega procesa, kar bo v  veliko pomoč. Slednje, kar lahko pomaga, pa je, da se ne obsojajo, ker se tako počutijo. V pomoč je tudi imeti odnos do sebe, kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja. S tem si vračamo stik s sabo in podporo, s katero lahko vpeljujemo navade, aktivnosti in varen prostor, ki vrača nazaj energijo, mir in varnost. Kar pa pripomore k regulaciji negativnih čustev in pogum za iskanje možnih rešitev tako v delovnem okolju kot sicer. 

Ob izgubah, ki so jih nekateri v tej umi utrpeli, se lahko pojavijo tudi misli, ali je sploh še smiselno delati, graditi ... Kako lahko znova najdemo smisel in moč, da nadaljujemo pot naprej?

Takšna stresna izkušnja lahko v nas res prebudi občutja nepredvidljivosti in nemoči. Zato je povsem normalno, da se prebudi tudi ta dvom, če sploh graditi, delati. Zato je pomembno, da teh občutij ne vzamemo osebno in predvsem dobesedno. Saj so posledica odziva na tako intenzivno in bolečo izkušnjo. 

Ključno je pri tem razumevanje, da se ta čustva prebujajo kot del procesa žalovanja za starim, kar je bilo in kaj smo zgradili, kje in kako živeli ter ustvarili. Žalovanje za tem, kar smo izgubili. Povsem normalno je, da v tem procesu žalovanja pride tudi do žalosti, jeze, s tem pa obupa. Ko normaliziramo to, kar doživljamo, pustimo čustvom, da so, in smo do tega procesa prizanesljivejši. 

Ker pustimo žalovanju svojo pot, lažje shajamo s fazami žalovanja. Posledično se tudi ta jeza, obup in nemoč s časoma umirjajo. S tem preprečimo, da se stiska poglablja, in lahko ostajamo v stiku z notranjo močjo in upanjem. Osebi se tako vse bolj vračajo optimizem, moč in pogum. Posledično pa gremo mnogo lažje naprej.