Nemški inštitut za varnost in zdravje pri delu samo za leto 2023 ocenjuje proizvodne izgube zaradi bolniških odsotnosti na 128 milijard evrov, poročata spletni strani poslovni.hr in Fenix.
Gospodarstveniki in združenja opozarjajo na gospodarske posledice, med drugim na nižjo gospodarsko rast in višje socialne prejemke. Šef Allianza Oliver Bäte je predlagal, da delavci ne bi več prejemali plačila za prvi dan bolniške odsotnosti, kar je sprožilo burno razpravo.
Druga ideja je model nagrajevanja delavcev v obliki bonusa za vsak mesec brez odpiranja bolniškega staleža, tako rekoč dodatka za prisotnost delavcev. Liberalna stranka FDP podpira bonus model. Nekatera podjetja so model že preizkusila v praksi, poroča spletna stran Fenix.
Izkušnje s prevozniki
Zlasti nemška prevozna podjetja se spopadajo s pomanjkanjem osebja in velikim številom odprtih bolniških dni. Po poročanju revije Manager Hamburger Hochbahn svojim delavcem na pol leta izplača 615,62 evra dodatka za redno prisotnost na delovnem mestu. Za pripravnike ta dodatek znaša 566,67 evra. In čeprav pravijo, da so na daljši časovni rok zaznali pozitivne učinke tega ukrepa, priznavajo tudi, da se je stopnja bolniške odsotnosti po epidemiji koronavirusa zvišala. tretji delovni dan bolniške odsotnosti začnejo delavcu obračunavati odbitke od bonusa, od 17. delovnega dne bolniške pa sledi neizplačilo bonusa.
Podobno ravna tudi transportno podjetje KVG iz Kiela. Podjetje izplačuje zaposlenim bonus za redno prisotnost v višini do 1.000 evrov na leto.
Delavci kölnskega transportnega podjetja KVB prejmejo splošno letno nagrado, če podjetje ekonomsko dobro posluje. Gre v bistvu za nekaj podobnega, ko je pri nas božičnica. A v podjetju to splošno letno nagrado prilagajajo vsakemu zaposlenemu posebej: če delavec prihaja na delo pogosteje od povprečja, prejme več, pišejo nemški mediji.
Izkušnje v avtomobilski industriji
Še posebej prizadeti zaradi visoke stopnje bolniške odsotnosti so avtomobilska industrija in njeni dobavitelji. "Če je ob enakih proizvodnih pogojih bolniška odsotnost v Nemčiji včasih dvakrat višja kot v drugih evropskih državah, ima to gospodarske posledice," je dejal šef podjetja Daimler Ola Källenius. Vendar podjetje nima več bonusa za prisotnost. Daimler je namreč konec leta 2019 po samo dveh letih ukinil bonus. V podjetju razlogov za to poslovno potezo niso pojasnili. Namesto tega so začeli izvajati drugačne pristope: zaposlenim ponujajo brezplačna cepljenja proti gripi, zdravstvene preglede, programe vračanja ali usposabljanje po daljši bolniški odsotnosti, je za nemške medije povedal tiskovni predstavnik Daimlerja.
Delavci z "zlatim statusom"
Na bonus računajo tudi zaposleni pri ameriškem proizvajalcu avtomobilov Tesla. V nemški tovarni v Grünheideju lahko delavci dosežejo določen status, ki je vezan na dodatek za prisotnost ob koncu leta – v tako imenovanem "zlatem statusu" je možnih do 1000 evrov. A če ta sistem finančne spodbude ne deluje, se vodstvo loti tudi drugih metod, s katerimi želijo povečati prisotnost na delovnem mestu.
Ko se je avgusta v tovarni stopnja bolniške odsotnosti povzpela na 17 odstotkov, sta generalni direktor André Thierig in vodja kadrovske službe Erik Demmler nepričakovano obiskala domove nekaterih delavcev, ki so bili na bolniški. Uradno je družba takrat sporočila, da je to storila zaradi skrbi za dobrobit teh zaposlenih in ne zaradi nadzora.
Tudi med negovalci ni rožnato
Aktualni podatki krovne organizacije BKK za leto 2023 o bolniški odsotnosti so alarmantni: negovalci so bili v povprečju odsotni 22,4 dni. Hamburške klinike Asklepios so zato marca 2024 v kolektivnem sporu s sindikatom Verdi razpravljale o uvedbi posebnega dodatka za prisotnost. Verdi se je jasno izrekel proti bonusu.
Pri izplačevanju tega bonusa ne gre le za moralna vprašanja, temveč se porajajo tudi vprašanja glede učinkovitosti tega ukrepa. Znanstveniki Dirk Sliwka, Jakob Alfitian in Timo Vogelsang so v študiji raziskovali, ali lahko res vodijo do manj bolniških dni. Skupaj z verigo supermarketov so ocenjevali obnašanje skupin z in brez dodatkov za prisotnost. Rezultat: zaposleni so še pogosteje poročali o boleznih, ker jim je bonus signaliziral, da je sprejemljivo, da ne pridejo na delo. Počutili so se manj krive, ker so ostali doma, čeprav morda sploh niso bili bolni.
Treba pa je tudi poudariti, da je porast absentizma v zadnjih letih predvsem posledica duševnih bolezni. Po eni strani so takšne bolezni zdaj bolje prepoznane in zato pogosteje diagnosticirane.
So pa zaposleni pogosto odsotni tudi zaradi različnih okužb dihal, ki so v zadnjem času v porastu.
Vir: Fenix in poslovni.hr
