Tihi odhod: Evropski delavci pod manjšim stresom, a manj motivirani

Glede na novo raziskavo podjetja Gallup (poročilo State of the Global Workplace 2026), ki zajema 160 držav, angažiranost zaposlenih na globalni ravni upada, medtem ko stopnja stresa ostaja zaskrbljujoča. Raziskava poudarja, da zaposleni, ki so pod stresom in so neangažirani, ne predstavljajo le tveganja za odhode, temveč tudi zmanjšujejo produktivnost. Po ocenah Gallupa se to kaže na za do 9 odstotkov manjšem svetovnem bruto domačem proizvodu, poročata Euronews in Telegraf Biznis. 

Globalna stopnja angažiranosti je trenutno le 20 odstotkov, kar je najnižja raven od leta 2020. To pomeni, da večina zaposlenih ni v celoti predana svojemu delu. V Evropi, kjer si številni posamezniki predstavljajo idealno kariero, je situacija kompleksna. Čeprav so ravni stresa morda nižje kot v nekaterih drugih delih sveta, se evropska podjetja soočajo z resnimi problemi z motivacijo in predanostjo svojih ekip. Razumevanje teh trendov je ključno za vodstva, saj vplivajo na poslovno uspešnost in trajnosten razvoj.

Analiza stresa in angažiranosti razkriva precejšnje razlike med celinami. Evropa je regija z najnižjo angažiranostjo delovne sile že šest let zapored, čeprav je hkrati med regijami z manjšim stresom med zaposlenimi. Po drugi strani pa imajo Združene države Amerike in Kanada najbolj angažirano delovno silo, a tudi najvišje stopnje stresa. Ta podatek kaže, da visoka angažiranost ne izključuje visokega stresa, in obratno, nizka angažiranost ne pomeni nujno pomanjkanja stresa. Za evropska podjetja to pomeni, da zmanjšanje stresa ni edini izziv - ključnega pomena je tudi povečanje motivacije in predanosti zaposlenih. Izguba produktivnosti zaradi neangažiranih zaposlenih, ki jo Gallup ocenjuje na 9 odstotkov globalnega BDP, je zaskrbljujoč podatek. To je izziv za vsa evropska gospodarstva, ki si prizadevajo za rast in inovacije, saj poudarja, da je vlaganje v dobro počutje in angažiranost delavcev naložba v poslovni uspeh.

Pregled ravni stresa po Evropi razkriva regionalne razlike. Zaposleni v južnoevropskih državah poročajo o višjih stopnjah stresa, z Grčijo (61 odstotkov), Malto (57 odstotkov), Ciprom (56 odstotkov), Italijo (51 odstotkov) in Španijo (47 odstotkov) na čelu. Ti odstotki so bistveno višji od povprečja in kažejo na resen izziv v teh regijah. 

Na drugi strani lestvice so Danska (19 odstotkov), Poljska (22 odstotkov) in Litva (23 odstotkov), ki kažejo nižje stopnje stresa med zaposlenimi, kar lahko pripišemo boljšim praksam obvladovanja stresa. Podatki kažejo tudi na določene profile, ki so bolj pod stresom: gre predvsem za menedžerje, mlajše od 35 let, ki delajo v hibridnem režimu. Ta ugotovitev poudarja, da tudi navidezno bolj fleksibilne oblike dela prinašajo določene izzive za določene demografske skupine in ne zmanjšujejo stresa avtomatično, ampak ga lahko včasih tudi povečujejo zaradi mešanice prisotnosti v pisarni in dela od doma.

Raziskava Gallup razkriva, da so v Evropi najnižje ravni angažiranosti med zaposlenimi zabeležene na Hrvaškem in Poljskem (po 7 odstotkov), sledita Francija in Švica (po 8 odstotkov), nato Luksemburg, Irska in Avstrija (po 9 odstotkov). Tudi nekatere večje zahodnoevropske države, kot so Španija, Velika Britanija (po 10 odstotkov) ter Nemčija in Italija (po 11 odstotkov), imajo nizke ravni angažiranosti. To kaže na širši evropski problem s motivacijo delovne sile. 

Kljub temu so nekatere države zgledne; Albanija (32 odstotkov), Romunija (31 odstotkov), Švedska (25 odstotkov) in Malta (25 odstotkov) izstopajo z višjo angažiranostjo. Profil najmanj angažiranih delavcev vključuje mlajše od 35 let, ki niso na vodilnih položajih in nimajo možnosti dela na daljavo, niti delno. Poleg tega 15 odstotkov zaposlenih ni le neangažiranih, ampak so "aktivno neangažirani", kar v praksi pomeni, da se namerno in zavestno psihološko distancirajo od svojega dela, ekipe in delodajalca. To stanje se pogosto imenuje tudi tihi odhod in predstavlja velik problem, ki povzroča zaskrbljenost, poroča Telegraf Biznis.