Lahko zaradi objav na TikToku izgubite službo? Primer zaposlene je sprožil burno razpravo

Družbena omrežja so za marsikoga postala del vsakdana. Nekateri jih uporabljajo za zabavo, drugi za gradnjo osebne blagovne znamke, tretji pa z njimi ustvarjajo dodaten vir prihodkov. Toda kaj se zgodi, ko delodajalec oceni, da vaša spletna prisotnost ni združljiva s podobo podjetja?

Prav to vprašanje je v središču zgodbe ustvarjalke vsebin Charlotte Blandford Tagg, ki trdi, da je med poskusnim obdobjem izgubila službo zaradi svojega delovanja na TikToku. Njena zgodba je po poročanju Newsweeka in hrvaškega portala Index sprožila široko razpravo o tem, koliko vpliva imajo družbena omrežja na zaposlitvene odnose.

Charlotte Blandford Tagg je več let aktivna na TikToku, kjer ji sledi več deset tisoč uporabnikov. Medtem ko je opravljala delo ustvarjalke vsebin v manjšem podjetju, je vzporedno gradila tudi svojo prisotnost na družbenih omrežjih.

Po njenih besedah je ob prenehanju zaposlitve izvedela, da naj bi bila eden od razlogov za negativno oceno med poskusnim delom prav njena spletna podoba. Delodajalec naj bi njeno vedenje na internetu označil kot neprofesionalno.

Primer je hitro postal viralen, saj se je veliko uporabnikov prepoznalo v dilemi, s katero se danes srečuje vse več zaposlenih: ali lahko delodajalec presoja tudi tisto, kar posameznik počne v prostem času?

Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da se meja med zasebnim in poklicnim življenjem briše. LinkedIn, TikTok, Instagram in druga omrežja niso več zgolj prostor za druženje, ampak pogosto vplivajo tudi na karierne priložnosti.

Po mnenju nekaterih kariernih svetovalcev je spletna prisotnost danes del osebne profesionalne identitete. Objave, komentarji in videoposnetki lahko oblikujejo vtis, ki ga o posamezniku dobijo delodajalci, sodelavci ali poslovni partnerji.

Hkrati pa številni zaposleni opozarjajo, da imajo tudi pravico do zasebnega življenja in izražanja lastne osebnosti zunaj delovnega časa.

Podjetja se vse bolj zavedajo, da lahko njihove zaposlene na internetu spremljajo tisoči ali celo milijoni ljudi. To je lahko prednost, saj zaposleni prinašajo dodatno prepoznavnost, po drugi strani pa tudi tveganje za ugled podjetja.

Nekateri strokovnjaki menijo, da težava pogosto ni le v vsebini objav, ampak v njihovi trajni dostopnosti. Kar je bilo nekoč izrečeno pred majhno skupino ljudi, lahko danes ostane javno dostopno več let.

Primer Charlotte Blandford Tagg odpira vprašanje, ki postaja vse pomembnejše tudi v Sloveniji: ali bi morali zaposleni ločevati osebne profile od poklicnega življenja ali pa imajo pravico do popolne svobode izražanja zunaj službe?

Enotnega odgovora ni. Kadrovski strokovnjaki pogosto svetujejo previdnost, zlasti kadar so na profilih objavljene vsebine, ki bi jih delodajalec lahko razumel kot škodljive za ugled podjetja. Po drugi strani pa mnogi opozarjajo, da profesionalnost ne bi smela pomeniti odpovedi osebnosti in zasebnemu življenju.

Z razmahom družbenih omrežij bo takšnih primerov verjetno vse več. Zato je za zaposlene in delodajalce ključno, da so pravila jasna in da so pričakovanja glede spletnega vedenja določena že na začetku sodelovanja.

Vir: Index, Newsweek