Po začetku industrijske revolucije se je veliko govorilo o tem, kako bodo novi stroji postali cenejša in hitrejša alternativa človeškemu delu, zaradi česar bodo številni ostali brez dela. Mnogi so sicer izgubili službo, a večinoma je šlo za fizično zelo težka dela. Istočasno so nastajala nova delovna mesta, ki so potrebovala ljudi. 

Zdaj se poraja občutek, kot da se zgodovina ponavlja, a potencialnih težav je sedaj več, saj se tehnologija danes razvija neprimerljivo hitreje kot pred 250 leti, zato je časa za prilagajanje občutno manj.

Kot poroča britanska spletna stran BBC, bi lahko umetna inteligenca opravila četrtino dela, ki ga trenutno opravljajo ljudje. Gre za oceno, ki so jo marca podali analitiki Goldman Sachsa. V EU in ZDA je zaradi avtomatizacije ogroženih 300 milijonov delovnih mest. Vse bi se lahko zgodilo bliskovito hitro, kar je velika težava, saj bi to bil šok za družbo – veliko število nenadoma brezposelnih ljudi, ki potrebujejo finančno pomoč in nova delovna mesta. Celoten sistem bi se lahko zamajal in upamo le, da se ne bi sesul. 

A določena delovno mesta so (vsaj za zdaj) varna

Strokovnjaki menijo, da umetna inteligenca ni sposobna opravljati nalog, ki zahtevajo čustveno inteligenco in razmišljanje izven okvirjev.

Martin Ford, avtor knjige Rule of the Robots: How Artificial Intelligence Will Transform Everything, je izpostavil tri kategorije delovnih mest, ki bodo v prihodnosti relativno varna. Po njegovem mnenju bi morala biti varna ustvarjalna dela, kjer ne delaš šablonsko, ampak snuješ nove ideje in gradiš nekaj novega. Seveda to ne vključuje vseh oblik ustvarjalnosti. Dela na področju grafičnega oblikovanja in vizualnih umetnosti bi lahko bila med prvimi, ki bi "izumrla", saj lahko osnovni algoritmi analizirajo milijone slik, kar robotu omogoča razumevanje estetike v nekaj sekundah. Toda ustvarjalnost v medicini, znanosti in pravu bo težko nadomestiti, meni Ford. "Ljudje, katerih naloga je pripraviti novo pravno ali poslovno strategijo. Mislim, da bo na teh delovnih mestih še prostora za ljudi," dodaja Ford.

Druga kategorija delovnih mest, ki jih računalniki ne bodo mogli tako zlahka nadomestiti, so dela, ki zahtevajo prefinjene medosebne odnose. Medicinske sestre, poslovni svetovalci in preiskovalni novinarji bi morali biti varni. To so službe, pravi Ford, ki zahtevajo globoko razumevanje ljudi in vzpostavljanje odnosov, česar računalniki niso sposobni ... Vsaj ne trenutno. 

Tretje varno območje so dela, ki zahtevajo veliko mobilnosti in spretnosti ter sposobnost reševanja težav v nepredvidljivih situacijah. V to kategorijo spadajo električarji, vodovodarji, varilci in drugi.

Univerzitetna diploma vas pred umetno inteligenco ne bo zaščitila

Pravzaprav je prihodnost t. i belih ovratnikov bolj ranljiva kot prihodnost modrih ovratnikov – umetna inteligenca že lahko piše poročila, ne more pa popraviti cisterne ali počistiti hotelske sobe.

V mnogih primerih ni neposredne grožnje delovnim mestom, vendar se bodo naloge, ki jih opravljamo, spremenile in človeška delovna mesta bodo postala bolj osredotočena na medosebne veščine.

Medtem ko lahko robot na videz hitreje odkrije rakave celice, bo večina ljudi vseeno želela, da jim zdravnik – resnična oseba – pove, da imajo raka. Kot pri bančnih uslužbencih na okencih – prej so morali denar šteti ročno, zdaj to počne stroj. Toda potrebe po človeku še vedno obstajajo. Zaposleni so namreč boljši v povezovanju z uporabniki in v uvajanju novih izdelkov.