Po raziskavi svetovalnega podjetja Willis Towers Watson (WTW) 58 odstotkov zaposlenih meni, da je plača najpomembnejši dejavnik pri izbiri novega delodajalca. Sledijo dejavniki, kot so varnost zaposlitve, oprema in lokacija delovnega mesta ter fleksibilnost delovnih pravil. 

A ko se zaposleni odločajo, ali bodo ostali pri delodajalcu, je zanje še vedno najpomembnejša plača, a manj kot pri menjavi službe (50 odstotkov). Hkrati bolj cenijo varnost službe ter odnose s sodelavci in nadrejenimi, poroča nemški poslovni tednik WirtschaftsWoche.

Dodatne ugodnosti: Več kot le dodatki

Raziskava WTW, ki je vključevala okoli 2000 zaposlenih v srednjih in velikih podjetjih v Nemčiji in skupaj 45.000 ljudi iz 29 držav, prinaša pomembno lekcijo za podjetja: bonitete ne smejo biti nekaj postranskega. Po poročanju WTW bi tretjina vprašanih zapustila svojega delodajalca, če bi drugje našli podobno službo z boljšimi dodatnimi ugodnostmi, tudi brez povišanja plače, piše omenjeni tednik.

Fluktuacija delovnih mest med Nemci je že leta na visoki ravni. Zaposlitvena platforma Stepstone je nedavno poročala, da 73 odstotkov anketiranih kandidatov trenutno razmišlja o iskanju nove zaposlitve vsaj enkrat na mesec, medtem ko jih je bilo v prvem četrtletju 66 odstotkov. Raziskava WTW je sicer pokazala nižje vrednosti, kljub temu pa je četrtina vprašanih želela zamenjati delodajalca, 12 odstotkov pa jih je bilo odprtih za ponudbe, ker so se v svojih službah počutili ujete.

Generacijske razlike v prioritetah

Ena izmed zanimivih ugotovitev raziskave je razlika v prioritetah med generacijami. Generacija baby boom (rojeni med letoma 1946 in 1964) najbolj ceni izpolnjujoče delo, medtem ko je za generacijo Z (rojeni med letoma 1996 in 2010) to manj pomembno. Za mlade zaposlene je pomen dela sedmi najpomembnejši dejavnik pri izbiri novega delodajalca, medtem ko so ga baby boomerji postavili na četrto mesto.

Nicoletta Blaschke, ki vodi oddelek za zdravje in ugodnosti pri WTW v Nemčiji, to pojasnjuje z besedami, da so baby boomerji odraščali v času, ko so ljudje po 55. letu veljali za prestare za trg dela. "Danes je njihovo znanje dragoceno, so potrebni in na delovnem mestu bolj izražajo svoje želje," je dejala. 

Mnogi pripadniki generacije Z so na začetku svoje kariere veliko časa preživeli na video sestankih od doma. Zato ni presenetljivo, da so ti anketiranci v raziskavi WTW izjavili, da jim odnosi s sodelavci niso tako pomembni kot anketirancem drugih generacij. Starejši zaposleni pripisujejo večji pomen odnosom s sodelavci in šefi, zato je pri baby boom generaciji ta faktor na tretjem mestu.

Pridejo v pisarno in nato osem ur sami sedijo pred monitorjem

Podatki WTW kažejo, da kljub temu, da se je delo od doma izkazalo za učinkovito v številnih poklicih, danes več ljudi dela v pisarni kot pred dvema letoma. 63 odstotkov anketirancev večinoma ali vedno dela na lokaciji, kar je več kot 59 odstotkov leta 2022. Blaschke pravi, da delodajalci želijo svoje zaposlene pogosteje videti v pisarni, vendar je težava v tem, da pričakujejo večjo prilagodljivost. Raziskava kaže, da si jih skoraj polovica (48 odstotkov) želi več dela od doma.

"Prilagoditi ga je treba tako, da zaposleni pridejo v pisarno, ne pa, da so prisiljeni osem ur sami sedeti pred monitorjem," pravi Blaschke. Delodajalci bi morali zato ponuditi spodbude, da bi zaposleni želeli priti na delo.

Koristi imajo tudi podjetja: zaradi možnosti dela na daljavo imajo namreč večji kadrovski bazen, iz katerega lahko črpajo nove zaposlene. 

Florian Frank iz WTW sicer opaža, da nemška podjetja že uporabljajo različne dodatne ugodnosti, a jih mnogi ocenjujejo kot zastarele, na primer bone za gorivo. Poleg tega zaposleni pogosto ne vedo, kakšne ugodnosti jim podjetje ponuja, pri čemer je ključna boljša komunikacija, možnost izbire dodatnih ugodnosti pa jih dela bolj zadovoljne. "Pomembno je, da obstaja izbira, tudi če je ne uporabljajo pogosto," je še dodal. 

Povzeto po TPortal in WirtschaftsWoche.