V vrhu predlagane plačne lestvice ostajajo predsedniki DZ, republike in vlade, kot tudi predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča. Vrednost najvišjega, 67. plačnega razreda, je na novi plačni lestvici določena v višini 8821,04 evra bruto, kar glede na najvišji plačni razred na sedaj veljavni lestvici predstavlja skoraj 45-odstotni dvig.
Plače ministrov so predvidene v višini od 7609 do 8072 evra bruto in bi bile po končani reformi višje za od 38 do 40 odstotkov. Poslancem bi se plače dvignile za od skoraj 45 do dobrih 50 odstotkov in bi znašale od 6187 do 7837 evrov bruto. Za poslance, funkcionarje vlade in DS sicer vlada predlaga, da pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata.
Medtem hkrati v Sloveniji:
Predsedniku protikorupcijske komisije bi se plača zvišala za 76 odstotkov na 6963 evrov bruto. Varuhu človekovih pravic in predsedniku računskega sodišča pa bi se plača določila pri 8072 evra bruto, kar za varuha pomeni približno 43-odstotni dvig plače, za predsednika računskega sodišča pa 38-odstotni.
Župani si po reformi lahko obetajo od slabih 55 do 71 odstotkov višje plače. Najnižja županska plača – ta je predvidena za župane občin z do 2000 prebivalci – je določena v višini 4603 evre bruto. Plača župana Ljubljane, ki je med župani na plačni lestvici najvišje, pa bi znašala 8072 evrov bruto.
Z zakonom bi določili tudi plače pravosodnih funkcionarjev, ki so bili na podlagi ustavne odločbe sicer že deležni povišanja za 12,35 odstotka. Plače okrajnih sodnikov bi se dvignile še za od okoli 47 do okoli 53 odstotkov, okrožnim sodnikom pa za okoli 45 do približno 49 odstotkov.
Vlada v obrazložitvi pojasnjuje, da so se v preteklem obdobju plače javnih uslužbencev poviševale neprimerno bolj kot plače funkcionarjev. Poleg tega funkcionarji praviloma ne morejo napredovati v plačne razrede ter jim z izjemo dodatka za delovno dobo ne pripadajo dodatki, prav tako ne delovna uspešnost.
Plačne uvrstitve javnih uslužbencev, o katerih se usklajujejo na stebrnih pogajanjih, bodo del kolektivnih pogodb oz. uredb vlade, ki naj bi sledile v začetku novembra. Dogovorjene dvige plač bi za vse razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.
V prvih treh obrokih bi izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Skupni učinek plačne reforme je ocenjen na približno 1,4 milijarde evrov razdeljeno v štiri leta, torej vsako leto približno 350 milijonov evrov.
