Kako pomembna je skrb za trajnost človeka, so se v četrtek spraševali na dogodku, ki ga je organiziral Beep Institut. Slednji je bil "ustanovljen z namenom, da javnost ozavešča o pomenu blagostanja (wellbeinga) posameznika in družbe, delodajalce pa podpira pri aktivnem spodbujanju zdravja, dobrega počutja in kreiranju dobrega delovnega okolja za svoje zaposlene". 

"Ultimativna zahteva novih generacij je živeti dobro in delati z več smisla, z manj neprestane rutine, ki ubija kreativnost," je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež. Poudaril je, da moramo vzpostaviti pravična razmerja, tudi v odnosu med zaposlovalci in zaposlenimi.

A kako razviti dobre prakse, katere prakse so sploh to, kaj želijo zaposleni in kako naj managerji skrbijo zanje? Izredno zanimiva je bila predstavitev pomočnice uprave NLB Vesne Vodopivec, ki je razkrila, da svojim zaposlenim zagotavljajo tudi psihološko pomoč. 

V skupini želijo imeti uspešne zaposlene, a tudi srečne in zdrave. Zato so na vrh svojih trajnostih praks postavili prav uravnoteženo delo in zasebno življenje. Vsak zaposleni ima predpisanih 5,5 dni obveznega izobraževanja, od tega mora biti vsaj en dan namenjen osebnemu razvoju. Ponujajo jim številna izobraževanja, s katerimi želijo doseči, da se zaposleni počutijo bolje. 

Izjemno dobri smo v tem, da si hitro nakopljemo ogromno dela, pozabimo pa na osnovno ravnovesje in predvsem nase, pa je opozoril nekdanji direktor Danfoss Trate Aleksander Zalaznik. Ob tem pravi, da se zelo malo managerjev zaveda, da lahko en njihov stavek ali direktiva povzroči ure in ure dela za zaposlene - velikokrat čisto po nepotrebnem. "Potrebno se je ukvarjati s tem, da stresa ni in ne s tem, kako ga zdraviti," je še poudaril Zalaznik, ki verjame v to, da mora imeti vse, kar delaš, svoj cilj. 

Na dogodku je bil tudi direktor podjetja Big Bang Uroš Mesojedec, ki pravi, da moraš uživati v tem, kar delaš. Ob tem je treba sprejeti sebe takšnega, kot ste - če se precenjujemo ali pa podcenjujemo, nam lahko to povzroči velikanske strese in posledično razočaranja. "Tako zelo hitro pride do negativne spirale, ki se širi in toneš," poudarja Mesojedec.

Osebno izkušnjo je predstavil tudi ustanovitelj in direktor podjetja Red Orbit Andraž Štalec, ki se je v času epidemije začel korenito spreminjati - tako poslovno kot osebno. Če je prej želel imeti vse pod nadzorom, se je nato naučil zaupati svojim zaposlenim. Kot vodja ljudi opolnomočiš, skupaj določite cilje, nato pa jih pustiš, da po svoji poti pridejo do teh ciljev, pravi. Tudi njegov odnos do kritike se je spremenil: negativna povratna informacija namreč vedno boli, a jo dobiš zato, ker nekdo verjame vate in ti želi pomagati, da nekaj narediš drugače in se spremeniš na bolje, meni. 

Stremeti le k rezultatom, ni pravi način. "S človeško noto lahko na dolgi rok dosežemo več," je dodal.