Najnovejši val umetne inteligence, ki je ustvaril platforme, kot je ChatGPT, bi po mnenju ekonomistov pri Goldman Sachsu lahko na nek način avtomatiziral kar 300 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom po vsem svetu.

Napovedali so, da bi lahko 18 odstotkov dela na svetovni ravni avtomatizirali, pri čemer bi se učinki bolj občutili v razvitih gospodarstvih kot na trgih v razvoju.

Povečanje produktivnosti dela

To je delno zato, ker pisarniška dela veljajo za bolj ogrožena kot fizični delavci. Pričakuje se, da bodo najbolj prizadeti administrativni delavci in pravniki v primerjavi z majhnim učinkom, opaženim pri fizično zahtevnih poklicih ali poklicih na prostem, kot sta gradbeništvo in storitvena dejavnost.

V ZDA in Evropi sta približno dve tretjini trenutnih delovnih mest izpostavljeni določeni stopnji avtomatizacije umetne inteligence, največ četrtino vseh delovnih mest pa bi lahko v celoti opravila umetna inteligenca. Nadaljnja uporaba takšne umetne inteligence bo verjetno povzročila izgubo delovnih mest, so še zapisali ekonomisti Goldman Sachsa.

Vendar so ugotovili, da so tehnološke inovacije, ki so na začetku izpodrivale delavce, dolgoročno ustvarile tudi rast zaposlovanja. Medtem ko se delovna mesta morda spreminjajo, bi lahko razširjena uporaba umetne inteligence na koncu povečala produktivnost dela – in povečala svetovni BDP za sedem odstotkov na leto v 10-letnem obdobju, poroča Goldman Sachs.

"Čeprav bo vpliv umetne inteligence na trg dela verjetno pomemben, je večina delovnih mest in industrij le delno izpostavljenih avtomatizaciji in je zato bolj verjetno, da jih bo umetna inteligenca dopolnila namesto nadomestila," so dodali ekonomisti.

Milenijci so zaskrbljeni

Britanska agencija za tržne raziskave Sortlist je februarja pred izdajo najnovejše različice GPT-4 anketirala 500 podjetij, ki uporabljajo ChatGPT. Gre za podjetja iz Združenega kraljestva, Belgije, Nemčije, Španije, Nizozemske in Francije. Rezultati so pokazali, da namerava 26 odstotkov evropskih tehnoloških podjetij in 22 odstotkov finančnih podjetij ukiniti določena delovna mesta, in sicer v neposredni povezavi z uporabo ChatGPT.

Najbolj ogrožena so dela v marketingu in odnosih z javnostmi, polovica anketiranih tehnoloških podjetij pa je za profesionalno različico ChatGPT pripravljena plačati več kot 500 evrov na mesec. Zaradi napovedi, da jim bo ChatGPT odvzel službe, je najbolj zaskrbljena skupina milenijcev, tega se boji kar 43 odstotkov vprašanih, rojenih med letoma 1965 in 1980.

Vir: Poslovni dnevnik