Izgorelost se ponavadi prikrade nenadoma, čeprav v osnovi potrebuje dolgo časa, da oseba doživi popolni zlom. Nenadni oz. nepričakovani zlom pa se zgodi, ker večina ne zna (ali noče) prisluhniti svojemu telesu in duhu, ki z opozorilnimi znaki sporoča, da je nekaj hudo narobe. Vse dokler ni prepozno. 

Najpogostejši vzrok za izgorelost so seveda službe – torej nakopičene delovne obveznosti, stresno okolje, veliko število delovnih ur, premalo finančnega zadovoljstva, delo, ki nas demotivira, in drugo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je izgorelost običajno posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni uspešno nadzorovan. Na ta sindrom in njegove simptome pa ni tako enostavno vplivati.

Čeprav so izčrpanost, cinizem in zmanjšana produktivnost nekateri najbolj očitni znaki izgorelosti na delovnem mestu, obstajajo tudi drugi "prikriti" simptomi: odlašanje, nenehna raztresenost in apatija, pravi Wendy Suzuki, nevroznanstvenica z newyorške univerze.

A kljub vsemu vedenju o tem sindromu še naprej nimamo brezhibne rešitve za premagovanje izgorelosti na delovnem mestu, opozarja klinična psihologinja Debbie Sorensen, ki je doktorirala na univerzi Harvard. Zlom lahko preprečite tako, da ste pozorni na zgodnje znake in da se izpopolnite v samozavedanju. 

Zakaj samozavedanje?

Morda že vadite veščine samozavedanja – vsakič, ko ste pozorni na svoje misli, občutke in vedenje, ne glede na to, ali gre za pisanje dnevnika ali notranji dialog s seboj. Vse to šteje, pravi Sorensenova. Vendar pa je samozavedanje učinkovito pri preprečevanju izgorelosti le, če ga uporabljamo kot dosledno navado.

Sorensenova zato predlaga vajo v treh korakih, ki jo lahko naredite naslednjič, ko se začnete počutiti preobremenjeni: vaja se imenuje "Ustavi se, zaznaj, izberi."

Ustavi se: ko zaznate, da ste pod (velikim) stresom, ali ko zelo intenzivno doživljate katero koli čustvo, se ustavite. Vzemite si nekaj trenutkov izključno zase - lahko greste za nekaj minut na zrak, na kratek sprehod ali pa pojdite v prostor, kjer ste lahko sami. 

Zaznaj: zaznajte svoje misli, čustva ali dogajanja v svojem telesu (val besa, tresenje, slabost in podobno). Vprašajte se, od kod vse to prihaja in zakaj se je pojavilo. 

Izberi: na situacijo se odzovite tako, kot menite, da bo najbolje za vas. Pri tem upoštevajte, kakšni si želite biti, kakšna so vaša moralna in etična stališča. 

Ta celotna vaja traja pet minut, bistvo pa je, da svoja čustva resetirate s pozitivnimi distrakcijami, kot so na primer glasba, telefonski pogovor z ljubljeno osebo ... Nekaj torej, kar je vam pozitivno. Samozavedanje je proces, ki je za vsakogar nekaj drugega – ni torej enotne formule za vse. 

Pomembno je, da ste pri tem odločni in potrpežljivi do sebe. Raziskave kažejo, da vam samozavedanje lahko pomaga, da ste bolj samozavestni in ustvarjalni, sprejemate pametnejše odločitve in učinkoviteje komunicirate. Izgorelost na delovnem mestu lahko preprečite tudi tako, da spremenite način razmišljanja o stresu, ugotavlja Sorensen.

Pri tem je opozorila tudi na študijo raziskovalcev z Univerze Wisconsin-Madison, ki je ugotovila, da lahko visoka raven stresa poveča tveganje prezgodnje smrti za 43 odstotkov – vendar le med tistimi, ki verjamejo, da je stres zelo škodljiv. 

"Kot mi je nekoč rekel kolega: Ko čutiš stres zaradi stresa, potem si pod stresom. Čeprav je ekstremni, kronični stres pokazatelj, da moramo spremeniti svojo rutino, se je koristno spomniti, da je stres normalen del sodobnega življenja in da zaradi tega ne bi smeli takoj zganjati panike," pravi Debi Sorensen.

Vir: biznis.telegraf.rs