Po anketi inštituta INSA, ki jo je v torek opravil za dnevnik Bild, 52 odstotkov vprašanih meni, da se delo ne izplača, 40 odstotkov jih meni nasprotno, osem odstotkov pa na vprašanje ni želelo odgovoriti. 

V ponedeljek je namreč pozornost javnosti pritegnila novica, da je skladiščnik iz Bad Oeynhausna v zahodni Nemčiji dal odpoved, potem ko je izvedel za zadnje zvišanje nadomestil za brezposelnost.

Po zadnjem sklepu vlade se bo ta pomoč s 1. januarjem 2024 zvišala za 61 evrov in bo znašala 563 evrov na mesec za samsko osebo. K temu velja dodati, da država krije vse stanovanjske stroške in zdravstveno zavarovanje prejemnikov pomoči.

Skladiščnik, ki je pustil službo, trdi, da lahko z malo "dela na črno" in z državno pomočjo na mesec zasluži več kot v službi. Časnik Bild je izračunal, da zaposleni, ki dela za minimalno urno postavko (trenutno 13,90 evra), zasluži približno 2000 evrov bruto. Po odbitkih davkov, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter po plačilu najemnine in položnic mu ostane približno 600 evrov ... To je nekoliko več kot nadomestilo za brezposelnost.

Med tistimi, ki menijo, da se ne izplača več hoditi v službo, je največ volivcev desno populistične Alternative za Nemčijo (AfD). Volivci strank vladajoče koalicije, Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD), Zelenih in Liberalno-demokratske stranke (FDP), menijo, da je delo vredno.

Finančni minister Christian Lindner je prejšnji teden dejal, da ugodnosti ne smejo odvračati tistih, ki želijo delati. "Najboljši izhod iz revščine je biti zaposlen," je dejal Lindner.

Predsednik največje opozicijske stranke Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je dejal, da morajo imeti tisti, ki gredo v službo, konec meseca več v žepu kot tisti, ki prejemajo državno podporo.

Vir: TPortal