Kaj o tem pravi zakon?

Videonadzor na delovnem mestu ureja novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je začel veljati 26. januarja 2023. Prej je veljal Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1, ki je sicer tudi že urejal videonadzor, je za Cekin.si razložil odvetnik Žiga Marovt. 

Uvedba videonadzora: kdo odloča o tem?

Novi zakon pravi, da se o tem, ali bodo uvedli videonadzor, odloči predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. Njegova odločitev mora biti pisna, v njej pa morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

Obvestilo o izvajanju videonadzora

Ko je odločitev sprejeta, upravljavec, ki izvaja videonadzor, objavi obvestilo, ki mora biti vidno in razločno. Tako posameznik ve, da se na območju izvaja nadzor, in lahko se odloči, da na takšno nadzorovano območje ne bo vstopil. 

Odvetnik nam je razložil, da mora obvestilo vsebovati tudi naslednje informacije:

1. Pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor.

2. Namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov.

3. Informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave.

4. Kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte).

5. Neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Kaj vsebuje posnetek?

Zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok.

Kako dolgo se posnetki hranijo?

Posnetki videonadzora se lahko ob upoštevanju načel iz 5. člena Splošne uredbe hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka.

Kje se videonadzor ne sme izvajati?

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Kdo lahko pregleduje posnetke videonadzora?

Če ste mislili, da lahko te videoposnetke pregleduje kdorkoli in kadarkoli, ste se motili. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.

In vsaka obdelava teh posnetkov mora biti dokumentirana, saj se tako zagotavlja t. i. sledljivost obdelave. Torej mora biti v dnevniku zavedeno: kateri posnetki so bili obdelani, kdaj in kako so bili uporabljeni ali komu so bili posredovani, kdo je izvedel ta dejanja obdelave, kdaj in s kakšnim namenom ali na kateri pravni podlagi. Ti podatki se morajo v dnevniku hraniti dve leti po koncu leta, ko so nastali.

Pozor! Izbris ali uničenje posnetka pomeni obdelavo podatkov. Zato mora biti vsak izbris ali uničenje osebnih podatkov oz. posnetkov evidentiran v dnevniku obdelave.

Lahko zahtevate izbris podatkov

Vsak posameznik ima pravico do izbrisa osebnih podatkov, katerih npr. rok obdelave je potekel ali so bili zbrani/posneti nezakonito ali v nasprotju s pristojnimi zakoni. 

V ta namen mora upravljalec na zahtevo posameznika izvesti tako zahtevan izbris in mu v ta namen izdati potrdilo, ki verodostojno prikazuje izbris. Če posameznik meni, da se mu glede tega kršijo njegove pravice, se lahko obrne na informacijskega pooblaščenca in poda prijavo o kršitvi.

Videonadzor na delovnem mestu

Do te točke smo razložili, kakšna pravila veljajo na splošno glede videonadzora. Sedaj pa stopimo korak dalje in preverimo posebnosti glede videonadzora na delovnem mestu. 

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

To pomeni, da se videonadzor ne more izvajati kar vsepovprek, temveč le v tistih delih prostorov in le v obsegu, ki je potreben za varovanje interesov, ki smo jih našteli v prejšnjem odstavku. 

To pomeni, da je prepovedano snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to v skladu z zagotavljanjem varnosti oz. zgoraj naštetih posebnosti. V takem primeru morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni.

Še več: pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.

In neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

Videonadzor mora biti vedno usmerjen na izvor nevarnosti

Videonadzor torej ne sme biti usmerjen na zaposlene, temveč izključno na izvor nevarnosti. "Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo," pravi odvetnik. 

Pri tem je treba spoštovati zlasti načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Upravljavec videonadzornega sistema je dolžan skrbeti za zakonito obdelavo posnetkov sistema. Obdelava videoposnetkov mora biti sledljiva, kar pomeni, da mora upravljavec sistema zagotoviti možnost ugotavljanja, komu je posnetke posredoval, zakaj, kaj je bila podlaga itd.

Obdeluje jih lahko le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja oziroma eventualno v primeru nekega izrednega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku.

Upravljavec videonadzornega sistema (v konkretnem primeru delodajalec) tako ne sme vpogledovati v posnetke sistema brez ustrezne pravne podlage oziroma ne sme posnetkov posredovati naprej oziroma omogočati vpogleda v posnetke, saj gre brez dvoma za obdelavo osebnih podatkov. 

Prav tako mora poskrbeti, da je videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Globa za kršitve

Globa kršitev določb o videonadzoru znotraj delovnih prostorov: 

Z globo od 4.000 do 10.000 evrov (za težje kršitve od 8.000 do 20.000 evrov, npr. če posnetke hrani več kot eno leto) se kaznuje za prekršek pravna oseba. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 8.000 do 20.000 evrov (od 16.000 do 40.000 evrov za težje kršitve).

Z globo od 4.000 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 500 do 4.000 evrov (ali do 4.000 evrov za težje kršitve) se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 500 do 4.000 evrov (ali do 4.000 evrov za težje kršitve) se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

Z globo od 200 do 2.000 evrov (ali do 3.000 evrov za težje kršitve) se kaznuje za prekršek posameznik.

Kdo izreka globe?

Informacijski pooblaščenec kot inšpekcijski in prekrškovni organ ima pooblastila ter odgovornost, da ob kršitvah izreka tudi globe – seveda, skladno z uredbo.

Informacijski pooblaščenec je tudi nadzorni organ, pri katerem se lahko vloži pritožba.

Kaj pa zvočni posnetki?

Zanimalo nas je tudi, ali je dovoljeno snemati zvok. Odvetnik Žiga Marovt je za Cekin.si dejal, da kar zadeva zvočno snemanje pogovorov s posamezniki, velja člen, ki pravi, da lahko zbirka posnetkov videonadzornega sistema izjemoma vsebuje tudi zvok, a le, če je to posebej nujno potrebno. 

Toda informacijski pooblaščenec opozarja, da gre lahko pri snemanju pogovora tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu. Kar pomeni, da bi lahko šlo v primeru kršitev tudi za kazensko in odškodninsko odgovornost. 

Na primer, posameznik lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice, poleg tega lahko posameznik na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če je zaradi tega utrpel škodo. Poleg tega je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen tudi uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja po 137. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).