'Velik stres, nizka nagrada': Zakaj se pripadniki generacije Z izogibajo ...

'Velik stres, nizka nagrada': Zakaj se pripadniki generacije Z izogibajo delovnim mestom srednjega vodilnega kadra?

M.M.
24.01.2025, 4:59
1
Daljši delovni čas in več odgovornosti, v zameno pa se plača ne zviša. Kaj še muči pripadnike generacije Z, da nočejo prevzemati položajev srednjega vodilnega kadra?

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Temu pravijo zavestno razbremenjevanje. Gre za idejo, da so srednje vodstvene vloge zastarele in jih je treba odpraviti ali preoblikovati. Pri pripadnikih generacije Z je to pogosto zavestna odločitev, da zavrnejo napredovanje na srednji vodstveni položaj ali se mu popolnoma izognejo. Večina (52 odstotkov) jih meni, da se to ne splača, je pokazala raziskava, ki jo je izvedla britanska družba Robert Walters, specializirana za talente, ki je poročala o še višji stopnji v Franciji (77 odstotkov), 42 odstotkov v Belgiji in 30 odstotkov v Švici.

Zakaj pripadniki generacije Z zavračajo delovna mesta srednjega vodilnega kadra?

Pripadniki generacije Z, gre za osebe, stare od 13 do 28 let, vidijo v teh delovnih mestih veliko slabosti. Približno 69 odstotkov jih meni, da so srednje vodstvene funkcije zelo stresne in slabo nagrajene, kar pomeni daljši delovni čas in več odgovornosti, v zameno pa se plača ne poveča.

Drugi dejavniki so majhna moč odločanja (18 odstotkov) in omejena osebna rast (11 odstotkov).

Zaposleni, ki začnejo opravljati novo srednjo vodstveno funkcijo, se pogosto soočajo z velikim povečanjem delovne obremenitve, od njih se pričakuje, da bodo vodilnim osebam vedno na voljo in da bodo še naprej pod pritiskom, da morajo dosegati cilje, pravi Lucy Bisset, direktorica podjetja Robert Walters North.

Raziskava, ki jo je leta 2024 izvedla družba Capterra, je pokazala, da je 71 odstotkov srednjih menedžerjev priznalo, da se počutijo preobremenjene, pod stresom in izgorele.

PREBERI ŠE

Tiho napredovanje – ste ga kdaj že doživeli?

Koliko bi jih reklo ne srednjemu vodstvenemu položaju?

Medtem ko se je 36 odstotkov pripadnikov generacije Z sprijaznilo s tem, da bi nekoč prevzeli srednjo vodstveno vlogo, jih je 16 odstotkov odločenih, da se ji bodo popolnoma izognili. "Ta odpor do prevzemanja srednje vodstvenih funkcij bi lahko delodajalcem kasneje povzročil težave," pravi Lucy Bisset.

Na vprašanje, kako nameravajo razvijati svojo kariero, 72 odstotkov pripadnikov generacije Z odgovarja, da je najboljši način, da se osredotočijo na osebno rast in kopičenje veščin, ne pa na prevzemanje vodstvene vloge (28 odstotkov).

Managerji so vse bolj na udaru

Pisarna
PisarnaFOTO: Adobe Stock

Če so najmlajše generacije že zdaj zadržane pri prevzemanju vodstvenih funkcij na srednji ravni, jih lahko nedavni podatki o odpuščanjih še bolj odvrnejo od tega. Število odpuščanj na višjih položajih se je močno povečalo, saj so podjetja, kot so Google, Amazon in Meta, v letih 2023 in 2024 zmanjšala število zaposlenih na srednjih vodstvenih položajih.

Leta 2023 je spletna stran s tehnološkimi novicami Verge citirala besede šefa Mete Marka Zuckerberga: "Mislim, da si ne želite vodstvene strukture, ki bi bila samo vodje, ki vodijo vodje, ki vodijo vodje, ki vodijo vodje in ki vodijo ljudi, ki opravljajo delo."

PREBERI ŠE

Meta bo za 5 odstotkov zmanjšala delovno silo, osredotočili se bodo na 'najslabše delavce'

Na splošno se je število odpuščanj zaposlenih na nižjih položajih v primerjavi z drugimi zmanjšalo.

Oživitev srednjega vodilnega kadra namesto njegovega izbrisa

Le 14 odstotkov strokovnjakov iz generacije Z meni, da je tradicionalna hierarhična struktura še vedno primerna. Vendar 89 odstotkov delodajalcev še vedno meni, da imajo srednji vodje ključno vlogo v njihovi organizaciji.

"Jasno je, da srednji vodstveni kader ostaja steber vsake organizacije," pravi Bisset. "Da bi te vloge ostale zasedene, morajo delodajalci prenoviti svoje strategije, da bi jih naredili privlačnejše; od zagotavljanja večje avtonomije do rednega ocenjevanja delovne obremenitve in jasnih možnosti za izpopolnjevanje," je še dodala. 

"Sprejemanje 'kulture brez ukazov' bi lahko bilo ključnega pomena pri preoblikovanju te vloge iz 'nepotrebnega' upravljanja v 'spodbujevalca', ki svojim ekipam omogoča, da prevzamejo lastno pobudo," je še povedala. 

PREBERI ŠE

Ne potrebujem šefa, temveč mentorja

Vir: Africanews English