Rak dojk ali rodil je težka izkušnja, ki zahteva dolgotrajen bolniški stalež. Nato pa se je treba vrniti na delovno mesto. In prav to je tisti trenutek, ki ga ženske opisujejo kot izredno stresen. 

Najprej niti ne vedo, ali se bodo lahko vrnile. Če da, na katero delovno mesto in za koliko ur dnevno, koliko dni v tednu. O tem so se pogovarjali na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenja Europa Donna Slovenija. Njihova predstavnica bolnikov Darja Molan je na začetku pogovora dejala, da gre za velike stiske, ki jih je doživljala tudi sama, ko je zaključila z zdravljenjem. Opozarja, da bi se moral že med medicinsko rehabilitacijo pripraviti individualni program za vračanje na delo posameznice, tega pa bi pripravila osebni zdravnik v sodelovanju z zdravnikom medicine dela. Slednji namreč najbolje ve, za kakšno delovno mesto gre, kakšne so potrebe in delovne naloge ter ali bi jih lahko posameznica še opravljala in pod kakšnimi pogoji. Ženska bi že med bolniško vedela, kaj jo čaka po zaključku njene odsotnosti. 

Velikokrat je tudi tako, da se nekatere ženske morajo vrniti zelo hitro na delovno mesto in da imajo izjemno kratek prehodni rok vnovičnega uvajanja na delo. To kaže na to, da ženske niso enako obravnavane, kar pa ni sprejemljivo, je bilo slišati na okrogli mizi. 

Lažje bi bilo tudi delodajalcem, še posebej manjšim, ki velikokrat ne vedo, kako postopati in na koga se obrniti z vprašanji. Potrebna bi bila informacijska točka, kjer bi bili zbrani vsi potrebni podatki, tako za delodajalce kot za ženske. 

Med udeleženci okrogle mize je bila tudi Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Strinja se s spremembami, saj so te nujne. Opozorila je namreč, da se stroški za nadomestila plač v času bolniškega staleža višajo, in sicer občutno. Naj navedemo kot primer: leta 2015 je ZZZS izplačal 220 milijonov evrov, leta 2022 pa že 500 milijonov več za nadomestila plač zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Na ZZZS so pripravljeni na takojšnje sodelovanje pri sistemski ureditvi vprašanja vračanja bolnic na delovna mesta. 

Toda za to so potrebni ustrezni zakoni oz. njihova sprememba. Član odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide Dean Premik iz vrst Gibanja Svoboda pravi, da volja za spremembe obstaja že vrsto let, vsi se strinjajo, da je treba ukrepati, a nato ne pride do realizacije. Premik obljublja, da tokrat ne bo tako, a kljub temu ni razkril, kdaj naj bi se te spremembe zgodile. 

Jasno pa je, da si nihče, ki se sooči s tako hudo diagnozo in težkim zdravljenjem, ne želi ukvarjati še z vprašanji, ali bo ostal brez dela, brez sredstev preživetja in kako bo sploh preživel. V tem strahu številne začnejo delati na polno, preko lastnih zmožnosti, kar seveda vodi v zlom in v novo bolniško, je opozorila Darja Molan. 

Vsako leto pri nas za rakom dojk na novo zboli skoraj 1600 žensk, več kot 650 žensk pa zboli za raki rodil. Polovica teh žensk je še v delovnem razmerju. Lani je bilo zaradi raka dojke izgubljenih 240.000 delovnih dni, največ v starostni skupini med 45 in 55 let, dolžina trajanja bolniške odsotnosti pa je različna. Glede na številke in dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje delavcev, je treba to področje sistemsko urediti, tako da se zaposlenim ne bo povzročalo še dodatnega stresa, kar lahko vodi v nove bolniške odsotnosti. 

V Združenju Europa Donna Slovenija že več kot deset let deluje svetovalni telefon, na katerega lahko pokličejo bolnice, ki zbolijo za rakom dojk ali raki rodil. Članicam Združenja Europa Donna Slovenija nudijo brezplačno pravno pomoč pri reševanju težav, ki so posledica diagnoze raka dojk ali rakov rodil in so povezane tako z iskanjem zaposlitve kot tudi z obstoječo zaposlitvijo (morebitne spremembe pogodbe o zaposlitvi), z zmožnostjo opravljanja dela (priznavanje telesne okvare in uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja), s težavami pri napredovanju, pri oceni telesne okvare in drugih podobnih težavah.