Z dvigom minimalne plače najslabše plačani v javnem sektorju v sedmem plačnem razredu

Nov plačni sistem se je v javnem sektorju začel uveljavljati z začetkom lanskega leta. Javni uslužbenci, ki se jim je v prejšnjem sistemu doplačevala razlika do minimalne plače, so v novem uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače.

Ker so na plačni lestvici, uveljavljeni pred letom dni, prvi plačni razred določili v višini minimalne plače, kot je veljala v letu 2024 (1253,90 evra bruto), je že dvig minimalne plače za lani pomenil, da nihče v javnem sektorju ni bil uvrščen v prvi plačni razred. Lanska minimalna plača je znašala 1277,72 evra bruto, vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvi plačni razred, pa so uvrstili v drugega, torej prvi plačni razred nad minimalno plačo.

Kot je danes sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, se bo minimalna plača v letošnjem letu dvignila na 1482 evrov bruto. Prvih šest plačnih razredov na plačni lestvici, ki velja v javnem sektorju, je pod tem zneskom. Prvi plačni razred, ki presega na novo odločen znesek minimalne plače, je sedmi plačni razred z osnovno plačo, določeno v višini 1497,22 evra bruto. Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo tako morali uvrstiti v sedmi plačni razred.

Na vprašanje o vplivu dviga na plačna razmerja, je Mesec na novinarski konferenci po seji vlade odgovoril, da je plačna kompresija ob vsakem dvigu minimalne plače eno od osrednjih vprašanj. Kot je dejal, na srednji rok lahko vidimo, da se plačna kompresija odpravlja, pri čemer je opozoril, da sta od leta 2019, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, tako minimalna kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov, realno, če odštejemo inflacijo, pa za okrog 15 odstotkov.

"Se pravi, kompresija je začasna, se pa sčasoma odpravlja," je ugotavljal minister in pojasnil, da se z minimalno plačo ustvarja tudi pritisk na to, da se povišujejo ostale plače. V tem smislu sam razume problem plačne kompresije v plačnem sistemu v javnem sektorju, ki sta ga izpostavila ministra za finance in javno upravo.

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal, da bo ministrstvo za finance te dni poslalo dopis vsem proračunskim uporabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. Kot je dejal, dvig minimalne plače v javnem sektorju ne zadeva veliko ljudi, dela pa, in sredstva zadnje bo treba najti s prerazporeditvami. Resorji bodo morali ta sredstva najti znotraj svojih proračunov, o rebalansu proračuna namreč ne razmišljajo, je pojasnil.

Novice za vas: