Socialni partnerji so na izredni seji ESS obravnavali le uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za 2025 ter osnutek srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in izhodišč za prenovo zakona o fiskalnem pravilu, ne pa tudi najpomembnejših proračunskih dokumentov, ki jih bodo imeli na mizi prihodnji teden. Večjih nesoglasij včeraj ni bilo.

Strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za področje financ in davčne zakonodaje je soglasen dogovor o uskladitvi dohodninske lestvice in olajšav v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače za junij 2024 glede na junij 2023 oz. za 5,2 odstotka dosegel že pred dnevi. 

Zaposleni z minimalno plačo bo imel na podlagi doseženega dogovora prihodnje leto za 198 evrov višjo neto plačo letno, zaposleni s povprečno plačo bo pridobil 113 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 225 evrov letno, so pred dnevi sporočili z ministrstva za finance.

Kot je po seji za STA dejal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, tovrstno uskladitev podpirajo. "Želeli bi si sicer kakšen odstotek več, glede na to, da lani ni bilo uskladitve, ampak pod črto je 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače, glede na to, da zakon določa 50 odstotkov rasti, velik korak naprej," je poudaril.

Takšna uskladitev bi morala biti pravilo, pa je za STA menil izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. "Res je, da zakon o dohodnini govori o tem, da se uskladitev izvede najmanj v 50 odstotkih rasti plač, vendar glede na to, da se vsi ostali transferji usklajujejo z inflacijo, bi moralo biti logično, da se tudi dohodninska lestvica usklajuje s polno razliko v rasti plač, razen v primerih izrednih razmer, takrat razumemo, da bi se lahko držali zakonske dikcije, to pomeni najmanj 50 odstotkov rasti," je predstavil stališče GZS.