Skrb za duševno zdravje zaposlenih se obrestuje, so se strinjali sodelujoči na posvetu v digitalnem centru Triglav Lab. Duševne stiske so namreč v porastu. Ob bolniških odsotnostih pa vplivajo tudi na učinkovitost in motivacijo zaposlenih. Ob tem pa so se sogovorniki dotaknili tudi izzivov na področju duševnega zdravja nasploh.

Stres in posledice neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Obenem so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje duševne stiske v Sloveniji že dve leti zapored četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela.

Tako hitimo, da pozabimo nase

Psihiater in psihoterapevt Miran Možina ocenjuje, da gre za posledico velikih sprememb družbenih razmer, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih. Tehnološki razvoj je izjemno pospešil vse ritme naših življenj. Ob hitenju v vsakdanjem življenju pa so globlje potrebe in želje večkrat preslišane. "Ustavimo se, poglejmo vase, poglejmo vase v varnem odnosu s terapevtom in mogoče bomo odkrili nekaj, kar zelo potrebujemo za to, da bi vzdrževali dobro duševno ravnovesje, pa tudi, da bi razvijali dobre in sodelovalne odnose z drugimi," svetuje Možina.

Tako Možina kot psiholog in vedenjsko-kognitivni terapevt Aleš Vičič sta izpostavila tudi velika pričakovanja, ki jim je v sodobnem svetu izpostavljen posameznik. "Živimo v družbi, ki nezavedno in počasi dviguje pričakovanja do posameznika," je dejal Vičič in dodal, da če danes pogledaš socialne medije, "pač moraš biti perfekten na 16 različnih področjih in več, če ne, se moraš slabo počutiti". Rešitev vidi v višanju lastnega kritičnega mišljenja, da morda sploh ni potrebno vseh teh raznolikih in visokih pričakovanj dejansko uresničevati, da bi se lahko dobro počutili.

Poudaril je, da smo tako kot za telesno zdravje tudi za duševno zdravje najprej odgovorni sami, in izpostavil potrebo po druženju, skrb za telesno zdravje, tudi za lasten razvoj. Predvsem pa Vičič opozarja, da je med odličnim psihološkim stanjem in duševno motnjo še marsikaj vmes in bi bilo dobro, da bi se naučili razumeti, kaj se z nami dogaja, in pravočasno ukrepati.

Kot je dejala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, se pri njej obnese ples, druženje s prijateljicami in prijatelji, nenehno učenje nečesa novega, da poskuša ostati radovedna. Pomembno se ji zdi tudi, da z vsakim poskuša iskati kulturo dialoga. Na vsakem posamezniku je, da poišče, kar je zanj ustrezno, je opozoril Možina.

Duševno zdravje zaposlenih vpliva tudi na učinkovitost

Ko gre za skrb za duševno zdravje v delovnih okoljih, je Vodnikova menila, da je v zadnjem času tudi v poslovnih okoljih na področju skrbi za duševno zdravje večje zavedanje in da obstajajo tudi že zelo dobri programi. So pa prakse različne in ne verjame, da je le ena prava ali da bi lahko izpostavili katero od držav kot tisto, ki ima to področje idealno urejeno.

Po besedah Vičiča se z večjim pojavom zavedanja, da duševno zdravje zaposlenih vpliva tudi na učinkovitost, pojavljajo dodatni programi, kot so različna predavanja, delavnice, kjer se tako zaposlene kot vodje osvešča o problematiki in predvsem načinih, kako naj bi se, vsaj delno, reševala tudi v poslovnih okoljih. Marsikateri delodajalci pa že ponujajo tudi individualna svetovanja, ko je zaposlenim vsaj nekaj svetovalnih ur na voljo psiholog ali psihoterapevt.

Sicer pa se mu zdi, da se osnovno psihološko zdravje omogoča že z ustreznim vodenjem organizacije. Duševne stiske delavcev se namreč pojavljajo tudi zaradi tega, ker ni jasnih pravil, ker ni jasnih ciljev, ker procesi niso jasno postavljeni in se ne ve, kaj kdo dela in česa ne, ker ni jasnega nagrajevanja in je plačilo nepravično.

Po besedah Možine pa ni problem samo absentizem, ampak tudi prezentizem, saj mnogi tudi takrat, ko bi bilo dobro, da bi šli na bolniško, nadaljujejo delo, vsaj od doma. Tudi to pa lahko vodi v težave, tako telesne kot duševne.