Delo na superjahtah: Resničnost, zaslužki in skriti incidenti

Življenje na luksuznih superjahtah mnogi enačijo z glamurjem in brezskrbnostjo. Toda za vsem tem sijajem se skrivajo zgodbe, ki jih poznajo le tisti, ki so del te zgodbe. Raissa Bellini je pet let delala kot stevardesa na jahtah milijarderjev v Sredozemlju. Njen vsakdanjik so bili gostje z globokimi žepi in velikimi pričakovanji. Prav ona zdaj razkriva, kaj se dogaja v zakulisju, ko se reflektorji ugasnejo in najbogatejši verjamejo, da jih nihče ne opazuje. To so zgodbe, ki niso del sijajnih revij in turističnih prospektov, ampak kažejo bolj kompleksno sliko, ki zahteva vpogled v vsakodnevne izzive posadke, tako tiste materialne kot tiste, povezane z duševnim zdravjem in počutjem posameznikov, ujetih v vlogo zaposlenega. To potrjuje tudi Bellinijeva s svojimi pričevanji in izkušnjami, poroča stran net.hr.

Raissa Bellini odkriva šokantne podrobnosti o dogajanju za zaprtimi vrati jaht. Kot pravi, ni najhujše razkošje, temveč 'stvari, ki se zgodijo, ko izjemno bogati ljudje mislijo, da jih nihče ne gleda'. Priča je bila, kako je milijarder zaposleni ponujal 5.000 dolarjev (4.309 evrov), da bi ga pripeljala v kabino posadke, medtem ko se je njegova žena sončila na zgornji palubi. 

Pripoveduje tudi o zabavi, ki se je izrodila v množični pretep in metanje pohištva, zaradi česar je moral kapitan v zgodnjih jutranjih urah obrniti jahto in predčasno zaključiti najem. Še hujši je bil dogodek, ko je gost postal tako agresiven do mlajše članice posadke, da je moral varnostnik celo noč stražiti pred njeno kabino. Bellini poudarja izoliranost na morju in visok plačilni status gostov (stotine tisoč evrov na teden), kar pomeni, da mora posadka biti izjemno previdna pri reševanju problematičnih situacij, da se izogne škandalu in omogoči, da je varno delovno okolje zagotovljeno za vse, tako posadko kot goste. In takih primerov, po pričevanju Bellinijeve, ni bilo malo. To pomeni, da se s tovrstnimi nevšečnostmi osebje srečuje relativno pogosto.

Izkušnja Raissa Bellini je bila na začetku omejena na manjše, 42-metrske jahte tipa Ferretti, a je kasneje prešla na ogromne mega jahte proizvajalca Lürssen, ki predstavljajo popolnoma drugačen svet. Po njenih besedah so gosti te jahte pogosto obravnavali kot 'zasebne plavajoče nočne klube' za celoten teden najema.

Pripoveduje o enem takem najemu, kjer so gostje 'žurali do sončnega vzhoda tri noči zapored', pri čemer so nekateri ob štirih zjutraj skakali z zgornje palube direktno v morje. Še ena anekdota se navezuje na gosta, ki je po burni zabavi skočil v morje in šele po vrnitvi ugotovil, da je izgubil svojo izjemno dragoceno uro Patek Philippe Nautilus 5711 nekje v Sredozemlju. Kljub trudu posadke je bil to nesrečen incident. Poleg tega se Bellini spominja, kako je vpliven poslovnež vztrajal na nočni plovbi, da bi se zbudil v drugi državi in zajtrkoval – celotna posadka je morala v naglici reorganizirati jahto, medtem ko so se gostje še zabavali. "Medtem ko si sredi oceana, delaš z močnimi osebnostmi, velikimi egi in pri tem zelo malo spiš," pravi Raissa. To poudarja visok nivo zahtevnosti dela in nenehne potrebe po prilagajanju razmeram.

Raissa poudarja, da je zaslužek na superjahtah izredno nepredvidljiv. Pravi, da je 'ena od redkih industrij, kjer na eni jahti ne zaslužiš skoraj nič, na naslednji pa denar, ki ti lahko spremeni življenje'. Na manjši, 42-metrski jahti je med petmesečno sezono zaslužila okoli 2.500 evrov mesečno, plus bonus v višini ene plače od lastnika. Čeprav se to sliši dobro, opozarja, da intenzivnost in dolge delovne ure 'niso tako glamurozne, kot ljudje mislijo'. 

Glavna težava so tudi napitnine, ki se zberejo za celotno posadko (okoli 7.000 evrov v eni sezoni). Te so namreč predane kapitanu, zato je posadka odvisna od njegove poštenosti in 'nikoli ne vedo, kolikšen je bil resnični znesek'. Na večjih jahtah (nad 100 metrov) se je njena plača povečala na okoli 7.000 evrov mesečno, v dobrih sezonah pa je lahko posadka zaslužila do 50.000 evrov v napitninah, odvisno od pozicije. 

Vendar pa so ti dohodki izjemno neenakomerni: medtem ko nekateri lastniki posadko obdarijo z luksuznimi darili (kot so Cartier ure), se drugod člani posadke borijo za prejem polne plače, kljub 24-urni razpoložljivosti. Dejansko živijo in delajo v natrpanih skupnih prostorih, z omejenim osebnim časom in letnim dopustom, zato je tudi to še dodatno breme.

Raissa Bellini je po petih letih, preživetih na odprtem morju in v družbi svetovne elite, sklenila, da je čas za spremembo. Zapustila je svet superjaht in se posvetila gradnji lastnega spletnega projekta. Njena pot je primer številnih članov posadke, ki se po določenem času umaknejo iz te izjemno zahtevne, a potencialno finančno donosne industrije, saj življenje na ladji zahteva nenehno prilagajanje določenim normam.

Vir: net.hr