Izbrani osebni zdravnik lahko odobri bolniški stalež do 30 dni, pri čemer presoja zdravstveno stanje pacienta na podlagi pogovora, fizičnega pregleda in morebitnih dodatnih preiskav. Pri odobritvi bolniškega staleža poleg zdravstvenih upošteva tudi pomembne okoliščine, kot so pridružene bolezni, delo, ki ga bolnik opravlja, socialne okoliščine in strokovna priporočila.

V določenih primerih, kot denimo med razsajanjem gripe in viroz ali na podlagi izvida specialista, ki ne zahtevajo nujne osebne obravnave, lahko osebni zdravnik odobri bolniški stalež tudi na daljavo, vendar praviloma za zgolj nekaj dni. Po preteku 30 dni mora podaljšanje bolniškega staleža odobriti imenovani zdravnik na ZZZS, ki po predlogu osebnega zdravnika pregleda zdravstveno dokumentacijo pacienta in oceni upravičenost nadaljnje daljše odsotnosti z dela. 

Kdaj zdravnik odobri bolniško odsotnost?

Zdravniki pri odločanju o bolniškem staležu vedno upoštevajo strokovno skrb ter odgovornost do delodajalca in družbe, so poudarili v Zdravstvenem domu Ljubljana. Že v telefonskem pogovoru lahko prepoznajo znake, ki nakazujejo na morebitno zlorabo, na primer po načinu dihanja ali govora. V sumljivih primerih bolnika raje povabijo na pregled, še posebej, če zahteva bolniški stalež brez jasnih simptomov. Na morebitno zlorabo posumijo, če se pacient ne udeleži kontrolnega pregleda, odsotnost sporoči šele po preboleli bolezni ali če simptomi trajajo nenavadno dolgo. Prazniki so pogosto čas, ko bolniki navajajo oteženo dostopnost do ambulant, kar lahko kaže na nepravilnosti, prav tako vzbuja dvome pojavljanje istih težav pri istem pacientu, so opisali. Zdravnik običajno lahko prepozna možne zlorabe, če pacienta dobro pozna, a je njegov vpliv omejen, če sistem ne spodbuja hitre vrnitve na delo, so opozorili.

Osebni zdravniki paciente načeloma dobro poznajo in za vsakega posamično po strokovnih smernicah presojajo, kdaj je nezmožen za delo. Odnos med zdravnikom in pacientom močno temelji na zaupanju, v kar pravzaprav nočemo dvomiti, je poudaril Rok Ravnikar, dr. med., predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Zaupanje v pacientovo iskrenost je ob določenih težavah, zlasti ob bolečinah, psiholoških stanjih in subjektivnih simptomih, tudi temelj odločitve zdravnika za nadaljnje korake oziroma za upravičenost napotitve v bolniški stalež. Če zdravnik presodi, da bolniški stalež ni upravičen, se lahko pacient pritoži na Oddelek imenovanih zdravnikov ZZZS, ki lahko vnovič preveri upravičenost odsotnosti, tudi za prvih 30 dni bolezni.

Zdravniki se včasih srečujejo s pritiski pacientov, ki želijo bolniški stalež, čeprav po strokovni oceni ni potreben. Takrat mora obveljati presoja zdravnika, vendar je dejstvo, da nekaterih stanj, kot so bolečine v križu ali glavobol, ni mogoče objektivno preveriti. Osnovno vodilo pa ostaja – kot že omenjeno – zaupanje med zdravnikom in pacientom. Če se pri določenem pacientu pojavijo ponavljajoči se sumi na neupravičene odsotnosti, je pri presoji posebej pozoren, je pojasnila Maja Arzenšek, dr. med., spec., predstojnica Organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Število takih primerov je težko natančno določiti, jih je pa po njenem vedenju razmeroma malo.

Kako pogosto prihaja do zlorab bolniškega staleža?

Po odobritvi bolniškega staleža mora zdravnik bolniku podati ustrezna navodila, ki jih lahko pridobi tudi delodajalec. Prvih 30 dni, ko krije nadomestilo, ima delodajalec pravico nadzorovati odsotnost. Če sumi na nepravilnosti, lahko zahteva inšpektorski nadzor, preverjanje spoštovanja bolniškega režima ali presojo upravičenosti staleža pri ZZZS, so pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V primeru potrjene zlorabe lahko delodajalec sproži disciplinski postopek.

Podatki o zlorabah, ki jih odkrijejo delodajalci, niso sistematično zbrani, saj jih hranijo posamezna podjetja. Če sumijo na neupravičeno odsotnost, imajo več vzvodov, in med drugim lahko pri ZZZS zahtevajo presojo odločitve osebnega zdravnika. Takrat nadzor poteka tudi nad zdravnikom, ki je odobril bolniški stalež, in leta 2024 so delodajalci v 96 primerih vložili takšno zahtevo.

Po 30 dneh nadomestilo krije obvezno zdravstveno zavarovanje in nadzor izvaja laični nadzornik ZZZS. Leta 2024 je bilo opravljenih 4.859 laičnih nadzorov, pri čemer so bile kršitve ugotovljene v 225 primerih. Največ kršitev so zaznali pri samozaposlenih (6,3 odstotka), sledili so delavci (4,2 odstotka) in kmetje (4,4 odstotka), najpogostejše oblike zlorab pa so opravljanje dela med bolniško odsotnostjo, odsotnost od doma in neupoštevanje zdravnikovih navodil, so sporočili iz ZZZS.

Kakšne so lahko sankcije?

Medtem ko se občasno odkrijejo posamezne kršitve s strani pacientov, zdravniki sistema praviloma ne zlorabljajo, saj bolniško nadomestilo ni njihova pravica, temveč socialna varnostna pravica delavcev, poudarja Rok Ravnikar iz Zdravniške zbornice Slovenije. Zdravniki praviloma nimajo razloga za zlorabo sistema, čeprav so se v preteklosti pojavili primeri preiskav, ki so se nanašali na izdajo lažnih zdravniških potrdil ali opravičevanje izostankov s sodnih obravnav.

Če zdravnik neupravičeno odobri bolniški stalež, je odgovoren strokovno in kazensko. Zdravniška zbornica Slovenije lahko sproži disciplinski postopek, ki lahko vodi tudi do odvzema licence. Po Kazenskem zakoniku je ponarejanje uradne listine, kamor sodijo tudi lažne zdravniške potrditve, kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Obenem lahko ZZZS izvajalcem zdravstvenih storitev, ki bi sistematično ali v več primerih neupravičeno odobrili staleže, naloži finančne sankcije ali celo prekine pogodbo.

V Zdravstvenem domu Maribor nimajo podatkov o morebitnih kaznovanih zdravnikih, vendar je znano, da so v nekaterih primerih zdravniki neupravičeno odobrili daljši stalež za nego partnerja, zaradi česar je ZZZS izstavil račun za neustrezno predpisane dni staleža. Po besedah Maje Arzenšek, dr. med., pa večjih sistemskih zlorab ne zaznavajo, čeprav se zavedajo, da obstajajo posamezniki, ki izkoriščajo sistem. Po drugi strani se srečujejo tudi z delavci, ki se iz strahu pred izgubo službe izogibajo bolniškemu staležu, čeprav bi ga nujno potrebovali.

"Sicer pa bi morali biti kot družba toliko zreli, da bi razumeli, da je izkoriščanje katerih koli socialnih in zdravstvenih pravic, škoda za nas vse, da gre za trošenje našega skupnega denarja, ki ga na drugi strani potem ne ostane dovolj za stvari, ki si jih vsi želimo. Osebno pa se pri svojem delu držim načela, da moja osnovna vloga ni biti "policaj", ampak strokovno delovati v dobrobit pacienta. V svoji ambulanti pa seveda vem, katere so tiste "cvetke", pri katerih moram biti še posebej pozorna," je dodala Arzenškova.

Delavci, ki neupravičeno izkoriščajo bolniški stalež, se lahko soočijo s hujšimi posledicami

Delodajalec lahko sproži disciplinski postopek, ki lahko vodi do odpovedi zaposlitve, ZZZS pa pri daljših bolniških odsotnostih zahteva vračilo izplačanega nadomestila. Če delavec med bolniško odsotnostjo opravlja drugo delo, potuje ali ne upošteva zdravnikovih navodil, lahko izgubi pravico do nadomestila. Ob ponavljajočih se kršitvah ali hujših zlorabah pa ga delodajalec lahko prijavi organom pregona zaradi suma goljufije.

Potrebne so sistemske spremembe

Neupravičene in dolgotrajne bolniške odsotnosti so večplasten problem, ki zahteva sodelovanje zdravnikov, zaposlenih, delodajalcev, stroke, ZZZS in odločevalcev. Ključni izziv je iskanje ravnovesja med zaščito pravic zaposlenih in preprečevanjem zlorab, potrebna je posodobitev zakonodaje in izboljšanje nadzora nad dolgotrajnimi bolniškimi staleži.

Strokovnjaki v zdravstvu predlagajo, da bi bolniške staleže namesto osebnih zdravnikov odobravljali specialisti medicine dela, saj bolje poznajo delovne pogoje posameznikov. Prav tako bi lahko zaposleni po vzoru nekaterih evropskih držav do tri dni odsotnosti uskladili neposredno z delodajalcem, kar bi razbremenilo zdravstveni sistem in zmanjšalo administrativno delo zdravnikov.

Kako je v drugih državah?

Na ZZZS opozarjajo na problem dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki v Sloveniji nimajo časovne omejitve. V večini evropskih držav je bolniška praviloma omejena na eno leto, medtem ko pri nas ni omejitev. Zato je nujna sistemska ureditev, ki bi vključevala individualne načrte medicinske rehabilitacije, večjo vlogo strokovnjakov medicine dela ter izboljšane možnosti poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. 

Hkrati poudarjajo potrebo po posodobitvi zakonodaje na področju invalidskih postopkov in hitrejšem izvajanju postopkov, da bi ljudje hitreje okrevali, pridobili nov poklic ali se upokojili kot invalidi, kadar je nujno. Dodajajo še, da so bolniška nadomestila pogosto višja od invalidskih, kar zmanjšuje motivacijo za prehod iz dolgotrajne bolniške v invalidsko upokojitev.

Ministrstvo za zdravje se strinja, da so potrebne spremembe, in načrtuje več ukrepov za zmanjšanje zdravstvenega absentizma. Eden ključnih je predvidena omejitev trajanja bolniške odsotnosti, da bi spodbudili hitrejšo vrnitev na delo ali prilagoditev delovnega mesta. Razmišljajo o možnostih spodbud delodajalcem za začasne prilagoditve delovnih nalog, kar pripomore k ohranjanju delazmožnosti zaposlenih. Pri daljših odsotnostih je po njihovih zaznavah nujna ocena preostalih delovnih zmožnosti in učinkovita vključitev v poklicno rehabilitacijo ali invalidski postopek.

Vlada je julija lani sprejela izhodišča za Zakon o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki bo poenotil kriterije za ocenjevanje delazmožnosti in združil izvedenske organe različnih institucij. Cilj je hitrejša obravnava bolniških odsotnosti, boljša kadrovska izraba in enostavnejši postopki za državljane. Odločitve bodo sprejete hitreje, kar bo omogočilo hitrejšo vrnitev na delo ali uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, so opisali na zdravstvenem ministrstvu. 

Dokončne rešitve še oblikujejo v sodelovanju s strokovnjaki in socialnimi partnerji ter v povezavi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Preberite tudi: