Kolar Celarčeva bi vzela 2,5 odstotka od vaše neto plače

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naj bi imela novo idejo, s katero bi prišla do denarja za zdravstveno blagajno. Časnik Dnevnik je namreč poročal, da na ministrstvu razmišljajo, da bi za tako imenovano zdravstveno nadomestilo, s katerim nameravajo zamenjati zdajšnje dopolnilno zavarovanje, plačevali okoli 2,5 odstotka neto plače na mesec.

To bi pomenilo, da bi posameznik, ki prejema minimalno plačo 805 evrov bruto, plačal okoli 20 evrov na mesec oz. največ 15 evrov. 

Še vedno aktualne mesečne premije dopolnilnega zavarovanja znašajo okoli 28 evrov. Znesek je za vse približno enak, ne glede na dohodke. Dnevnik poroča, da se na finančnem ministrstvu bolj nagibajo k možnosti, da bi vsi plačevali enotni znesek, kar bi bila podobna ureditev, kot jo imamo zdaj. Temu naj bi nasprotovala Kolar Celarčeva in vztrajala pri bolj solidarni obliki plačevanja.

Tisti, ki imajo več, bi namreč tudi več plačevali. Predlog je bil, da bi posamezniki z visokimi dohodki za zdravstveno nadomestilo plačevali največ 75 evrov. Novi izračuni kažejo, da bi plačevali tudi dvakrat toliko, morda še več, saj ni jasno, kako bi omejili višino zneska. 

Na ministrstvu menijo, da bi tako pobrali več denarja, a ko se je z zneski poigral novinar 24UR Marko Milenković, je bilo  kmalu jasno, da ni povsem tako. "Mislim, da se računice o tem, kako bomo plačevali manj, preprosto ne bodo izšle," pravi in razloži.

Pri povprečni plači, ki znaša dobrih 1.000 evrov, bi ta davek znašal 25 evrov. Tisti z nižjimi prihodki naj bi plačali manj. Posameznike z minimalno plačo, ki znaša 613 evrov, bi davek stal zgolj 15 evrov. Na drugi strani pa bi recimo pri 3-kratniku povprečne plače, pri plači 3.000 evrov, plačali že 75 evrov. In ne vemo kje, če sploh, je postavljena kapica oziroma omejitev navzgor, pravi Milenković.

"Toda: v Sloveniji je delovno aktivnih le približno 800.000 oseb. Kar pri povprečnem prispevku 25 evrov ta davek na leto predstavlja 240 milijonov evrov. To pa je bistveno manj sredstev (praktično le polovica), ki jih z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem trenutno zberejo zavarovalnice. Torej bo treba ali zvišati davčno stopnjo ali pa obdavčiti tudi pokojnine in druge prejemke, recimo obresti, dividende... oziroma obdavčiti tudi premoženje. In tudi sama ministrica je v preteklosti omenjala vse te možnosti. Skratka ministričina reforma ne rešuje ničesar, le bolj zapleteno bo zbiranje teh sredstev," je še razložil Milenković.