
Po obstoječi zakonodaji imajo zavarovanci v primeru izrednega prenehanja dodatnega pokojninskega zavarovanja pravico do denarnega izplačila premij po preteku desetih let, ker se je vplačevanje začelo konec leta 2000, pa je bil 1.1.2011 za mnoge datum, ki so ga že dolgo čakali. Takšen rok pa velja le za kolektivna zavarovanja, medtem ko v individualnem pokojninskem zavarovanju za enkratna izplačila ni omejitev.
Enkratna izplačila pa iz davčnega vidika niso najbolj ugodna opozarjajo na ministrstvu za delo. Omenjena zavarovanja so namenjena kot 'varčevanje za starost in nadomestitev izpada dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki je in bo tudi v prihodnje posledica negativnih demografskih trendov' pravi Aleksandra Klinar-Blaznik na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Poleg tega v Skupni pokojninski družbi pojasnjujejo, da varčevalec, ki zahteva izredno prekinitev in enkratno izplačilo sredstev plača izstopne stroške v višini enega odstotka, akontacijo dohodnine 25 odstotkov, poleg tega pa se izplačana sredstva štejejo v osnovo za plačilo dohodnine in tako mora zavarovanec doplačati še razliko glede na dohodninski razred v katerega je uvrščen. Obenem pa zavarovanec, ki je zahteval izplačilo sredstev pred pretekom desetih let plača še 8,5 odstotni davek od zavarovalniških storitev.
Na ministrstvu k temu dodajajo, da je bistvo dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine v obliki pokojninske rente. 'Glede na to je najbolj smiselno, da se zavarovanec za morebitna drugačna izplačila odloča v času upokojitve v okviru obveznega zavarovanja, saj bo šele takrat lahko presodil, kaj mu pomeni mesečni dodatni dohodek iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja.' Takrat lahko zavarovanec tudi presodi ali se bolj splača uveljaviti pravico do dodatne pokojninske rente, ki je, kot zatrjujejo na ministrstvu, davčno bolj ugodno obravnavana.
V Skupni pokojninski družbi so prejeli 530 zahtevkov za izplačilo sredstev, v prihodnje pa pričakujejo, da se bo število še nekoliko povečalo. Zahtevo za izstop pa je podalo tudi 4000 zavarovancev v Pokojninski družbi A, od teh se jih 2/3 še ni upokojilo. Kot pravi Darja Pečjak Vilar iz družbe A, 'glede na dosedanje zahtevke pričakujemo, da bo iz zavarovanja izstopilo 20 do 30 odstotkov zavarovancev.' Iz pokojninske družbe Moja naložba podatkov o izstopih nismo prejeli, imajo pa vse tri slovenske pokojninske družbe po podatkih iz decembra 2009 skupaj 154.976 zavarovancev. Število vseh zavarovancev, ki se vključujejo v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja v vzajemnih pokojninskih skladih, pokojninskih družbah in zavarovalnicah pa je več kot pol milijona.
Ker podatkov o znesku prejetih premij za leto 2010 ministrstvo še nima, lahko povemo le, da je bilo v pokojninskih skladih v letu 2009 zbranih 1.524.885.637 evra. V pokojninsko družbo A je bilo leta 2009 vplačanih za 22,5 milijona evrov premij, za leto 2010 pa 22,9 milijona. Znesek se je povišal tudi Skupni pokojninski družbi, ki je leta 2009 v obliki premij prejela 38,1 milijona evrov ter 39,3 milijona evrov v letu 2010.
Kaj pa prinaša zavarovancem nova zakonodaja?
V predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je opredeljeno, da bo lahko zavarovanec sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dvignil šele ob uveljavitvi pravice do pokojnine v okviru obveznega zavarovanja in pod nadaljnjim pogojem, če sredstva na njegovem osebnem računu ne bodo presegala 3.000 evrov.
V predlogu zakona pa so na ministrstvu za delo dodali tudi člen, ki ureja pravico tistih, ki so v kolektivno zavarovanje že vključeni. Za njih je določeno, da sredstva lahko dvignejo po preteku deset let od vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. 'Ker gre v teh primerih za pridobljene oziroma pričakovane pravice na podlagi veljavno sklenjenih zavarovalnih pogodb, je v predlaganem členu novega zakona jasno določeno, da lahko zavarovanci premije, ki so zapadle, in sredstva, ki so jih imeli na računu do uveljavitve ZPIZ-2, dvignejo tudi kadarkoli po uveljavitvi ZPIZ-2.'
je pojasnila Klinar Blaznikova.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV