Podobno je tudi v Zavarovalnici Maribor, kjer so prejšnji teden pregledali že okoli 300 objektov. "Največ je bilo uničenega pohištva in druge stanovanjske opreme, tudi precej elektronskih naprav pri fizičnih osebah. V poslovnem sektorju pa opažamo največ škode zaradi poškodovane infrastrukture in uničenih ali poškodovanih zalog,“ pravi njihova tiskovna predstavnica Natalija Postružnik.

So pa zavarovalnice tokrat marsikoga pozitivno presenetile s hitrostjo. Odškodnine so namreč začeli izplačevati že v nekaj dneh po poplavah. "Nekaterim zavarovancem zaradi zaščite pred povečevanjem škod izplačujemo tudi avansna izplačila, torej izplačilo vnaprej, poračuna pa se škoda po končani sanaciji,“ pravi Postružnikova. Tako v Triglavu kot v Zavarovalnici Maribor pa zagotavljajo, da drugi klienti, ki se jim je v tem času prav tako pripetilo kaj, zaradi česar potrebujejo oceno škode ali izplačilo odškodnine, ne bodo trpeli. "Za tovrstne primere smo organizirali krizno ekipo ljudi, ki so sicer z drugih področij dela, da prevzamejo in razbremenijo sodelavce, ki so zaposleni na obračunih škod.“

Škoda je ogromna!

A da bi o tem razmišljali, so zanikali tako v Zavarovalnici Triglav kot pri Zavarovalnici Maribor. "Izvajamo cenovno politiko vrednotenja posameznih zavarovalnih tveganj, in sicer skladno z ugotovljenimi preteklimi zavarovalno tehničnimi rezultati v posameznih kategorijah oziroma vrstah zavarovanj. Dodatno ali predvsem, pri tem upoštevamo tudi tekoče napovedi njihovih prihodnjih gibanj, tako v okviru portfelja izravnav zavarovalnice kot tudi splošnih gibanj zavarovalniškega trga ter predvsem njegovega cenovnega in količinskega potenciala,“ pravijo v Triglavu.

Čeprav pričakujejo, da bo število ljudi, ki svojo lastnino zavarujejo tudi proti poplavam, naraslo, pa ne nameravajo predstaviti samostojnega produkta. Zavarovanje za primer poplav je namreč pri večini slovenskih zavarovalnic del paketnega zavarovanja, zaradi česar je tudi cenejše, kot bi bilo, če bi šlo za samostojni produkt.

Zavarovanje za primer poplav ima sicer sklenjeno okoli 30 % vseh zavarovancev. Več kot v preteklosti, a še vedno premalo, kot se je izkazalo ob tokratnih poplavah. Tisti, ki imajo sklenjenega, za tovrstno zavarovanje plačujejo različno. Poplavna območja so v Sloveniji namreč razdeljena na tri predele na osnovi izračunov in zahtev pozavarovalnic. Kakšna bo nadaljnja politika na tem področju, je seveda odvisno od izračunov zavarovalniških matematikov in je o tem še menda prehitro govoriti. Razlike v ceni so lahko tudi nekaj sto evrov. Je pa pričakovati, da bodo poplavna območja porazdelili na novo.

'Imam zavarovanje, dobil pa ne bom nič!'
Pogost stavek v teh dneh. Marsikdo namreč ugotavlja, da je njegovo zavarovanje sklenjeno tako, da bo odškodnina izjemno borna ali pa je sploh ne bo! To se sicer dogaja velikokrat, ne le ob vodnih ujmah, pravijo zavarovalničarji. "Zavarovanci namreč skupaj z zastopnikom sami določijo, do kakšne vsote želijo biti zavarovani za primer poplave ali kakšne druge nevarnosti – pač glede na verjetnost, da do tega res pride. In žal je marsikateri zavarovanec šele sedaj ugotovil, da je izbral prenizko zavarovalno vsoto za primer poplav ali pa da poplave na njegovem območju niso tako neverjeten dogodek, kot je sam menil. Upamo, da bodo v prihodnje zavarovanci več pozornosti posvetili ne le "količini zavarovanja", ampak predvsem kakovosti le-tega.“

Izplačilo odškodnine je namreč odvisno od višine premije. "Zavarovanec se vedno sam odloči, za koliko zavaruje nepremičnino – čeprav obstajajo smernice in priporočila, kakšna naj bi bila minimalna, najnižja zavarovalna vsota, pa tudi najvišja – znotraj tega pa zavarovanec glede na način gradnje, opremo, količino steklenih površin itd. sam določi, kakšna je dejanska vrednost objekta ali opreme. Zavarovalna vsota za riziko poplave je lahko določena na t. i. prvi riziko (torej na dogovorjen znesek npr. 5000 ali 10.000 evrov) ali pa na polno vrednost objekta (skupno zavarovalno vsoto, ta se za hišo giblje okrog 180 tisoč evrov.) V primeru nastale škode nato zavarovalnica, če je zavarovano do dogovorjenega zneska, izplača škodo do tega zneska, če pa do zavarovalne vsote, pa do višine, do katere je objekt zavarovan,“ še pojasnjujejo v Zavarovalnici Maribor.