Cene goriva, kupna moč potrošnikov in celo nove tehnologije bodo v prihodnosti zagotovo vplivale tudi na ceno zavarovanj. Ker nas je zanimalo, kaj naj bi se v prihodnosti dogajalo na trgu avtomobilskih zavarovanj, smo na našo največjo zavarovalnico naslovili nekaj vprašanj.

1. Kako kriza vpliva na trg avtomobilskih zavarovanj in kako se ji zavarovalnice prilagajajo? Bodo zaradi krize cene zavarovanj rasle ali padale?

Trend zniževanja cen avtomobilskih zavarovanj je prisoten že zadnjih nekaj let, vendar sovpada s trendom zmanjševanja posledic prometnih nesreč in s tem upadanja avtomobilskih škod. Seveda tudi kriza in z njo manjša kupna moč prebivalstva vpliva na večjo cenovno občutljivost strank, kar se najbolj pozna v ostri konkurenčni tekmi pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Pri Zavarovalnici Triglav pričakujejo, da se bo trend zniževanja cen predvsem določenih segmentov zavarovanj avtomobilske odgovornosti nadaljeval tudi v prihodnje. O tem so govorili tudi na nedavnem mednarodnem zavarovalniškem forumu v Istanbulu, na katerem je sodeloval tudi predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Med drugim je izpostavil, da je npr. v Sloveniji vse več registriranih vozil, a manj nesreč. Zaradi tega je zaznati trend padanja škod, to pa posledično niža zavarovalne premije.

Kriza bo verjetno vplivala na staranje voznega parka prebivalstva, kar v prihodnosti lahko pomeni nižjo kasko zavarovanost vozil.

2. Kako bi slovenski trg avtomobilskih zavarovanj primerjali z ostalimi? V čem se razlikujemo?
V primerjavi s trgom razvitih zahodnih evropskih držav smo produktno povsem primerljivi. S temi trgi se najbolj razlikujemo po tem, da trenutno cenovna diferenciacija slovenskih zavarovalnic do mlajših voznikov še ni tako agresivna kot npr. diferenciacija tujih, predvsem angleških zavarovalnic.

V primerjavi z jugovzhodnimi tržišči je potrebno izpostaviti predvsem večjo motoriziranost slovenskega prebivalstva in zaradi mlajšega voznega parka večjo zavarovanost slovenskih vozil. Premija na prebivalca se namreč med trgi na katerih deluje zavarovalnica Triglav precej razlikuje, saj v Sloveniji znaša 279 evrov na posameznika, povprečen Makedonec pa npr. za zavarovanje avtomobila odšteje zgolj 24 evrov. Večje so tudi razlike v razmerju med premijo avtomobilskega kaska in premijo avtomobilske odgovornosti, ki je v državah bivše Jugoslavije približno trikrat slabše v škodo kaska.

3. Kakšna je ocena, koliko denarja zavarovalnice izgubijo zaradi goljufij?
V Sloveniji in svetu je trend zavarovalniških goljufij v porastu, kar velja za vse vrste zavarovanj. V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih ocenah deset odstotkov vseh škodnih primerov goljufivih. Na podlagi teh ocen bi zavarovalnice v Sloveniji leta 2010 utrpele skoraj 100 milijonov evrov škode zaradi zavarovalniških goljufij, če bi pri izračunu upoštevali vse izplačane odškodnine pri premoženjskih zavarovanjih. V svetu se po nekaterih ocenah zaradi goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih na svetovni ravni izgublja okoli 100 milijard evrov, te izgube pa naj bi zaradi gospodarske krize še naraščale.

Glede vpliva goljufij na poslovanje zavarovalnic v javnosti sicer kroži več številk. Pri tem je treba opozoriti, da gre za ocene, za katere se marsikdaj ne ve, na kakšni podlagi so bile narejene. Nekoliko bolj obširno raziskavo so v letu 2009 na tem področju izvedli pri britanskem združenju zavarovalničarjev (Association of British Insurers). Takrat so ocenili višino neodkritih goljufij na 6 odstotkov celotne vplačane neto premije, medtem ko je bila vrednost odkritih goljufij enaka 4,19-odstotni vrednosti vseh zahtevkov.

V naši največji zavarovalnici so tako sprejeli ničelno toleranco do prevar. Politika obrambe pred prevarami je postavljena na treh stebrih: preprečevanju, odkrivanju in raziskovanju prevar. Za izvajanje nalog na področju prevar je zadolžena njihova služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar (SPORP).

4. Kako pri zavarovalnicah gledajo na pojav deljenja voznikov na različne skupine (mladi, izkušeni, neizkušeni ...) Kako daleč gredo lahko te delitve, da ne postanejo diskriminatorne?
S to problematiko se srečuje celotna Evropa, morda celo bolj kot Slovenija, saj se npr. premija zavarovanja manjšega vozila za 18-letnega Britanca zaradi visoke rizičnosti tega segmenta voznikov giblje že okoli vrtoglavih 4.000 evrov in sega v nekaterih primerih celo do šokantnih 30.000 evrov. Torej, neizpodbitnost pomena dobička kot glavnega cilja vsake zavarovalniške delniške družbe kljub vsemu terja celovit razmislek o zavarovalniški umestitvi mladih ljudi, ustrezni zavarovalniški preventivi, analiziranju vseh tehničnih možnosti za zmanjšanje tveganja posameznika ter navsezadnje o prihodnosti širše medgeneracijske solidarnosti. Tudi pri nas.

5. Informacijske tehnologije so vedno bolj vpete v avtomobile. Kako lahko vedno večja prisotnost GPS-naprav vpliva na avtomobilsko zavarovanje.Se že uporabljajo za ugotavljanje dejanskega stanja pri škodnih primerih?

Razvoj tehnologije bo vsekakor eno od pomembnejših področij, ki bo v prihodnje odločal o prednostih posameznega ponudnika zavarovalnih storitev. V vsakem primeru je pri uporabi tovrstne tehnologije treba ločevati med napravami, ki GPS-signal zgolj sprejemajo, in napravami, ki ga tudi oddajajo. Aktualni "Pay How You Drive" sistem, ki voznikom z uporabo satelitske tehnologije omogoča, da s svojim načinom vožnje (prevoženi km, prekoračitve hitrosti, pospeški, pojemki, vožnja ponoči itd.) sproti vplivajo na višino premije, je v principu lahko prava stvar in nadgradnja obstoječih "Pay As You Drive" sistemov, ki temeljijo bolj kot ne samo na količini prevoženih kilometrov. Treba pa je povedati, da so nekatere večje zavarovalnice v tujini svoj "Pay As You Drive" sistem (poleg km so spremljali tudi čas vožnje) po nekajletni uporabi ugasnile, uradno zaradi premajhnega odziva strank. Pri tem ni zanemarljiv razlog, da ljudje pač ne želijo biti nadzorovani. Večanje nabora opazovanih parametrov načina vožnje seveda zagotavlja boljšo diferenciacijo, vendar hkrati povečuje t. i. "Big Brother" efekt in zahteva izredno natančnost ter tehnološko zanesljivost sistema. Ko to združimo še z nepredvidljivostjo oz. hitrostjo tehnološkega razvoja, ki "računalniško pamet" z vsemi funkcijami navigacije seli iz t. i. "črnih škatel" že v vsak pametni telefon, je konservativnost oz. premišljenost zavarovalnic pri vprašanju masovnega uvajanja teh rešitev na neki način razumljiva; odločitev mora biti dolgoročno stroškovno opravičljiva.

6. Bodo ponudbo zavarovanj spremenila tudi nova vozila na elektriko, gorivne celice, hibridi? Kako se prilagajajo zavarovalnice?
Na neki način gre pri teh vozilih ta trenutek za tri glavne zadeve:
– ali stranka, ki kupi tak tip vozila, v povprečju vozi bolje (bolj varno),
– za kakšen namen se bo to vozilo uporabljalo (privatne vožnje, mestna vožnja, dostavna služba …).
– t. i. družbena odgovornost (eko).

V skladu s tem pri naši največji zavarovalnici zadeve že preučujejo in iščejo konkretne rešitve s posameznimi ponudniki električnih vozil. Vsekakor pa so ta vozila zaenkrat dražja od primerljivih konvencionalnih vozil, kar pomeni večjo izpostavljenost zavarovalnice tudi ob morebitni škodi.