Nedavna pozeba je med drugim močno prizadela akacijo, na kateri po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča letos paše za čebele ne bo. Ker je tretjina slovenskega medu akacijevega, čebelarji tako pričakujejo za tretjino manj pridelka. Na KGZS bodo podatke o škodi zaradi pozebe predvidoma zbrali do srede.

Kot je pojasnil Noč, bo akaciji še dodatno škodovalo hladno vreme v času njenega cvetenja, zato škodo pričakujejo tudi tam, kjer pozeba ni bila usodna. Končna škoda bo odvisna od vpliva pozebe na preostalo pašo, kar pa je po njegovih besedah trenutno še nemogoče oceniti.

Ob tem je Noč opozoril, da hladno vreme negativno vpliva tudi na čebele. Čebelarje je tako pozval, naj zanje ustrezno poskrbijo. "Čebele v hladnih razmerah veliko porabijo zase in lahko ostanejo tudi brez hrane. Čebelar mora biti pozoren, da ne bo na koncu poleg paše izgubil tudi čebele," je izpostavil.

Podatki o škodi še zbirajo

Medtem Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podatke o škodi še zbira. Kot je pojasnil Robert Peklaj, podatek o skupni škodi v višini 44 milijonov evrov, ki se je pojavil v medijih, ni prišel z njihove strani. Ocenil je, da gre za posledico navedb, da bi bila škoda po pozebi lahko celo večja kot lani, zaradi česar so nekateri lanskemu znesku le prišteli določen delež. Peklaj je še poudaril, da točna višina škode ne bo znana še nekaj mesecev.

Škoda je velika

Poškodovani so prav vsi sadovnjaki v Posavju, v spodnji Vipavski dolini so trte v vinogradih povsem uničene. O veliki škodi poročajo iz Prekmurja in Štajerske. V Svečini, kjer so namerili kar minus osem stopinj Celzija, so sadovnjaki ponekod skoraj popolnoma uničeni, v vinogradih pa bo pridelek za polovico manjši.

Težava je prezgodnja pomlad

Vremenoslovci z Agencije RS za okolje in prostor pravijo, da so bili takšni prodori hladnega zraka v aprilu nekoč še bolj pogosti. Težava je v tem, da je zadnja leta pomlad prezgodnja, zato so posledice tako zelo izrazite, pravijo.

Na pozebo so se pripravili

V KGZS so pred tem že poudarili, da so bili kmetje na pozebo tudi bolje pripravljeni. Tako so kmetje skušali po svojih močeh preprečiti večjo škodo, zato na KGZS upajo, da bo ta vseeno manjša kot lani.

Najbolj so prizadeti sadovnjaki, vinogradi in povrtnine, pa tudi oljna ogrščica, ozimna žita, zgodnji krompir in solata. Nekoliko bolje bo morda v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita in tako manj občutljiva za mraz.

Vsem, ki jim je pozeba prizadela pridelke, na KGZS svetujejo, naj ne hitijo in naj počakajo še kakšen dan, ko se bo videlo, kako je rastlinje reagiralo na pozebo. Takrat bo tudi znano, kateri ukrepi so najustreznejši za omilitev škode.

Sicer pa je kmetijski minister Dejan Židan dejal, da so glede pozebe ves čas v stiku s strokovnimi službami, ki so tokrat "zelo dobro, pravočasno, vnaprej predlagale tehnološke ukrepe vsem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo". "Marsikdo je ukrepom tudi sledil, glede na lansko leto pa je verjetno več zavarovanih površin, ker smo dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij," je še povedal minister.