Škoda po pozebi na vzhodu Slovenije znaša vsaj 20 milijonov evrov, so ugotovili na izredni seji kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote. V Pomurju je po prvih ocenah poškodovanih od 50 do 80 odstotkov jablan, prizadetost vinogradov v povprečju znaša okoli 60 odstotkov. Precej škode je tudi v gozdovih in na poljih, zlasti pri zgodnjih setvah krompirja, buč in koruze.

Med najbolj prizadetimi je tudi kmetija Skok iz Rošpoha. Po besedah Erne Skok bo natančno stanje trajnih nasadov in sadovnjakov mogoče ugotoviti šele sredi junija, ko bodo videli, kaj od plodov, ki so trenutno skoraj v celoti poškodovani, bo ostalo. "Pri grozdju se že zdaj vidi, da so zgornje sorte praktično v sto odstotkih uničene, enako velja tudi za jagode, ki bi se morda v primeru ugodnega vremena lahko še nekoliko obnovile, da bi pobrali vsaj nekaj pridelka," je dejala.

Sicer pa so na omenjeni kmetiji žrtve naravnih škod že nekaj let, saj jih je leta 2012 prizadela toča, leta 2013 žled in suša, leta 2014 moča, lani pa jih je udarila še huda vročina. Da bi vsaj nekako lahko preživeli, nameravajo aktivirati vse razpoložljive površine ter na njih zasaditi poljščine in zelenjavo. Upajo, da bo vlada upoštevala razmere in kmetom skušala pomagati, hkrati pa računajo tudi na pomoč kupcev z nakupom domačih pridelkov.

Po navedbah vlade bo prvi izračun škode sicer možno podati v naslednjih tednih. Iz prvih podatkov pa je razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okoli 17.000 hektarov površin. Najbolj zaskrbljujoča je škoda v sadovnjakih - po prvih ocenah je močno poškodovanih več kot polovica vseh sadovnjakov, v vinogradništvu pa prve ocene kažejo, da je močno poškodovana tretjina vseh vinogradov.

Kmetijski minister Dejan Židan je v začetku tedna ocenil, da bi škoda v Sloveniji lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Medtem so na včerajšnji izredni seji kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote ugotavljali, da bo škoda po pozebi na vzhodu Slovenije znašala vsaj 20 milijonov evrov.

Prizadetost posameznih lokacij je odvisna predvsem od nadmorske višine in lege ter povezanih mikroklimatskih pogojev v kritičnih dneh. Tako so velike razlike v prizadetosti posameznih posevkov in nasadov na relativno majhnih, zaokroženih območjih. Manjše poškodbe so v hladnejših območjih Slovenije, torej na Gorenjskem, Koroškem, osrednji Sloveniji), kjer je poznejša vegetacija.

Na ministrstvu so poudarili, da se lahko državna pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati, oziroma za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo sicer podalo pobudo ministrstvu za obrambo za izvedbo postopka izračuna škode skupaj z naborom možnih ukrepov. Slovenija bo medtem z Avstrijo podpisala skupno pobudo, s katero želijo ministre Unije in Evropsko komisijo seznaniti z nastalimi posledicami vremenske ujme, pridružile naj bi se še Hrvaška, Madžarska in Slovaška.

Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik tako ugotavlja, da na posebno finančno pomoč ne bo mogoče računati, saj gre za škodo, ki bi jo lahko zavarovali. Zato bo po njegovem mnenju treba najti kakšne druge mehanizme, recimo z znižanjem prispevkov in davkov.