Poročilo z naslovom Okužbe zaradi odpornosti na zdravila: Grožnja naši gospodarski prihodnosti, raziskuje, kaj se bo zgodilo, če z antibiotiki in drugimi zdravili ne bomo mogli več zdraviti bolezni. Raziskava, ki je nastala pod okriljem Svetovne banke zajema obdobje med letoma 2017 in 2050.

Kot ugotavlja, je odpornost na mikrobe vse večja, tako da bi lahko v prihodnosti spet imeli več neozdravljivih nalezljivih bolezni. To bi zelo drago stalo države, do 28 milijonov ljudi pa bi do leta 2050 pahnilo v skrajno revščino. Najhuje prizadete bi bile najrevnejše države, še kaže raziskava.

Poročilo izpostavlja, da je svet trenutno na dobri poti, da do leta 2030 izkorenini skrajno revščino, ki je opredeljena kot življenje z manj kot 1,90 dolarja na dan, in doseže cilj manj kot tri odstotke svetovnega prebivalstva v skrajni revščini. "Odpornost na antibiotike ogroža dosego tega cilja," opozarja študija.

Raziskava še kaže, da bi se BDP najrevnejših držav zaradi širjenja superbakterij lahko do leta 2050 zmanjšal za več kot pet odstotkov, obseg svetovnega izvoza pa bi se skrčil za do 3,8 odstotka. Širjenje neozdravljivih bolezni bi izdatke za zdravstvo v svetu do leta 2050 povečalo s 300 milijard dolarjev na več kot tisoč milijard dolarjev letno. Močno bi bila prizadeta tudi živinoreja, kjer je pričakovati padec proizvodnje od 2,6 do 7,5 odstotka letno.

"Zdaj vemo, da bo vse bolj razširjeni globalni problem odpornosti na antibiotike poguben za ljudi, živali, proizvodnjo hrane in svetovna gospodarstva, če nanj ne bomo odgovorili hitro, resno in na vzdržen način," je opozorila generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan. Po njenih besedah bo težava najhuje prizadela revne. Pravi, da je treba vprašanje obravnavati kot ključno za razvoj.

Študija opozarja, da za odpornost na superbakterije ni preprostega odgovora, zato bo finančna kriza, ki jo bo povzročilo, verjetno trajala dlje časa in ni pričakovati cikličnega okrevanja gospodarstva kot po finančnih krizah v preteklosti. "Ne moremo si privoščiti, da ne bi ukrepali, še posebno ne v najrevnejših državah. Nujno moramo spremeniti smer, da se izognemo krizi," je poudaril predsednik skupine Svetovne banke Jim Yong Kim.