51-letni David Wright iz Sheldna je hitro ugotovil, da na dopustu ne bo dobil obljubljenega. Počivalniki so bili umazani in raztrgani, voda v bazenu je bila lisasta, pijačo so stregli v umazanih kozarcih.

V nekaj dneh se je celotna njegova družina – on, žena Tracy ter 16- in 12-letni hčeri Chloe in Danielle – počutila slabo, vsi so imeli hude prebavne težave. Njihove sanjske počitnice so se spremenile v nočno moro, je David povedal za britanske časnike.

Rezerviral je dvotedenski dopust v egiptovskem hotelu s petimi zvezdicami. "Bilo je grozno," je dejal. "Najbolj me je seveda skrbelo za dekleti, čeprav sva resno zbolela tudi midva z ženo. Težko mi je bilo gledati, kako sta trpeli." 

Pričakoval je lepe družinske počitnice, dobil pa je opisano. Vse so ovekovečili s fotoaparatom. Po vrnitvi domov avgusta 2013 so poiskali odvetnika in pritožili. Do danes so se sporazumeli glede odškodnin za hčerki in ženo, zanj pa ne.

Še vedno pa upajo na dogovor tudi o Davidovi odškodnini, saj ne želijo vložiti tožbe. Po besedah predstavnika turistične agencije, kjer so rezervirali dopust, zanje ni nič bolj pomembno kot dobro počutje njihovih gostov. "Upamo na skorajšnji sporazum," je dejal.

Tudi vi se lahko pritožite, če na dopustu ni vse v redu. Nujno je, da predstavnika agencije opozorite že v kraju letovanja. Če težav ni moč takoj odpraviti, naredite zapis o njih, da boste lahko pozneje uveljavljali morebitno odškodnino. Za lažje uveljavljanje zahteve zberite čim več dokazov: računov in fotografij.

Pritožbo je treba pri agenciji vložiti najpozneje v dveh mesecih po končanem dopustu. Podrobno razložite težave in priložite dokazila z zapisom nepravilnosti na kraju samem. Agencija vam mora odgovoriti v osmih dneh, reševanje pritožbe pa lahko traja tudi do dveh mesecev.

Praviloma agencija ob ugotovljenih nekakovostno opravljenih storitvah prizna sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Zahteva za sorazmerno znižanje cene naj bo primerna: več ko je bilo težav, več lahko zahtevate.

Okvirne zneske, ki jih lahko zahtevate, določa frankfurtska tabela, ki ni zavezujoča, je pa nekakšno vodilo: