Uporabnike skušajo zvabiti na okužene spletne strani in priti do njihovega zasebnega certifikata in gesel. Znan je primer, ko se je nek devetnajstletnik izdajal za dekle, pošiljal e-pošto in trdil, da bo v zameno za denar poslal svoje gole fotografije. V resnici se je z okuženo e-pošto dokopal do potrebnih podatkov, da je tistim, ki so njegovi prevari nasedli, izpraznil bančni račun.
Druga priljubljena metoda spletnih bančnih roparjev, ki ji je nasedel tudi marsikateri Slovenec, pa je 'phishing', kjer vas zvabijo na stran, ki se od strani vaše banke razlikuje le v naslovu in pristnosti, potem pa gesla, ki ste jih tam vpisali, takoj preizkusijo v pravi spletni banki.
Koliko je ljudi, ki jih na leto oropajo spletni nepridipravi, je težko reči, saj policija o tem ne vodi posebne evidence. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je kljub vse boljšim varnostnim sistemom, ki jih imajo banke, naloga vsakega posameznika, da izbere banko z najboljšim varnostnim sistemom in sam z odgovornim ravnanjem z varnostnimi elementi, zaščiti svoj spletni račun.
