V časovnih kapsulah so redko dragocenosti. Skozi čas jih uničujeta dež in sneg, izpostavljene so tudi drugim dejavnikom iz okolja.

Vreme je močno uničilo notranjost kapsule iz leta 1965, ki so jo izkopali v Michiganu. V njej je bilo veliko vlažno razdejanje. Sicer je ne bi smeli odpreti do leta 2065, ampak se je lokalna vlada odločila, da je dovolj 50 let.

Mestni svetniki so imeli prav. Posnetek po izkopu kaže zgodovinarje, ki skušajo rešiti, kar se rešiti da. Čeprav so nekdanji prebivalci svoje zapise zavili v plastiko, se je papir razkrojil v nekakšno kašo. "Preživeli" so le par čevljev, okrasni krožnički, kavni mlinček in klešče za led.

Po besedah enega od zdajšnjih prebivalcev je njegov oče plačal tri dolarje, da so dali njegovo pismo v kapsulo. "Na vprašanje, v kaj ga je zavil, mi je odgovoril, da bom videl čez 100 let. Namesto stoletja je bilo 50 let. Vem, da je zagotovo pustil kakšno sporočilo za nas, njegovih pet otrok," je dejal.

Njegov zapis je zdaj neberljiva kaša. Večino časovnih kapsul uničijo vreme, vlaga in čas, saj niso primerno shranjene. Če želite shraniti svojo, je najbolje, če je iz aluminija ali nerjavečega jekla. Naj bo nepredušno zaprta, predmeti v njej pa v plastičnih vrečkah.

Včasih pa se shranjevanje posreči. Na primer v Bostonu, kjer so izkopali 200 let staro kapsulo, v kateri so bili stari časopisi, kovanec iz leta 1652 ter srebrna plošča z imeni Sam Adams in Paul Revere.