Do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege bolnega ali poškodovanega otroka na domu je upravičen eden od staršev, rejnik ali zunajzakonski partner do polnoletnosti otroka. Nadomestilo gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako da ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in znaša 80 odstotkov povprečne mesečne plače. O začasni zadržanosti od dela zaradi nege odloča pediater, in sicer za prvih sedem delovnih dni oziroma za prvih 15 delovnih dni za otroka mlajšega od sedem let ali duševno in telesno prizadetega otroka.

Nega in posledično upravičen izostanek iz službe praviloma ne pripada, če je otrok v bolnišnici, a so izjeme. Eden od staršev ima pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače, ko biva v bolnišnici ob otroku s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače oziroma zaradi usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu. A tudi z omejitvijo na največ 30 oziroma 14 dni. Ko gre za težke možganske okvare, rakava obolenja ali druga posebno huda poslabšanja zdravstvenega stanja je torej izjemoma možno odobriti odsotnost z dela in nadomestilo plače tudi za čas, ko je otrok v bolnišnici. Do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače je eden od staršev upravičen tudi, ko je otrok napoten na zdravljenje v tujino.

V ostalih primerih pa starši med bivanjem ob otroku v bolnišnici nimajo pravice do odsotnosti z dela zaradi nege in posledično do nadomestila plače. Strokovno nego za otroka, ki je
hospitaliziran namreč zagotavlja zaposleno osebje bolnišnice, so poudarili na ZZZS. "Starši si lahko za čas sobivanja z otrokom v bolnišnici uredijo odsotnost z dela na druge načine, ki jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih oziroma kolektivna pogodba," so pojasnili. Nimajo plačane odsotnosti od dela, temveč samo spremstvo, ki je znova omejeno. V bolnišnici ima lahko samo otrok do petega leta spremljevalca, ki lahko spi pri njem in ima plačano hrano. A mora vzeti dopust, plačan ali neplačan, če mu ga delodajalec odobri. In otroci lahko hudo zbolijo z danes na jutri, zato je tako hitro večkrat težko dobiti dopust.

Marolt Medenova: Slovenija krši Konvencijo o otrokovih pravicah

Na ljubljanski pediatrični kliniki so pri majhnih otrocih skoraj vedno starši, pri večjih je odvisno od teže obolenja. "Hudo bolni imajo več težav in si bolj želijo nekoga ob sebi, medtem ko si nekateri mladostniki več ne želijo staršev ob sebi," je povedala njihova poslovna direktorica Biserka Marolt Meden. Po njenih besedah starši seveda čutijo potrebo, da bi bili z otrokom v bolnišnici, pa tudi vsa stroka zagovarja prisotnost bližnjih. Tako medicinske kot psihološke in sociološke raziskave so namreč pokazale, da bolni otrok praviloma hitreje okreva, če so ob njem starši. Obenem se starši v bolnišnici tudi veliko naučijo o jemanju zdravil, prehrani in tudi vzgoji. "Zagotovo je velika dobrobit, če je starš ob otroku, ker dolgoročno gledano pomeni naložbo v zdravje otrok."

Zakon tudi določa, da imajo pravico imeti spremljevalca samo otroci do petega leta, "kar je zame kot zagovornico otrokovih pravic huda diskriminacija, na kar tudi neprestano opozarjamo". Opozorila je, da je zakon iz leta 2009 v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija. V njej izrecno piše, da so otroci vsi – od nič do 18 let.

Težava je tudi, ker je pravica do bivanja ob otroku v bolnišnici omejena zgolj na bolnišnično zdravljenje, kar pomeni, da med zdraviliškim zdravljenjem otroka staršema ne pripada. Skupščina ZZZS je sicer marca lani predlagala spremembe pri spremljanju za otroke na zdraviliškem zdravljenju in za razširitev kroga oseb, ki bi lahko bivale ob bolnem otroku na zakonca enega od staršev oziroma njegovega zunajzakonskega partnerja in skrbnika ali rejnika. Predlagana sprememba bi imela za posledico višje odhodke ZZZS za približno 165.000 evrov letno.

Tovrsten sistem je v veljavi od leta 1992 in za zdaj ne načrtujejo sprememb, verjetno zaradi denarja. Izdatki ZZZS za sobivanje staršev ob otroku v bolnišnici so lani znašali 1,84 milijona evrov za skupno 55.413 dni. Bolnišnica trenutno dobi 34,46 evra za starša, ki en dan biva pri njih ob otroku. Če bi staršem v vseh primerih pripadala tudi pravica do nadomestila plače za čas bivanja z otrokom do šestega leta starosti v bolnišnici, bi se odhodki ZZZS povečali za približno 2,6 milijona evrov letno, so izračunali.

Marolt Medenova se zaveda, da je treba varčevati, zato so predlagali uzakonitev pravice do sobivanja starša za vse otroke, pri čemer bi dovolj prihranili, če morda ne bi zagotavljali hrane za spremljevalce. Po njihovem mnenju bi lahko ZZZS pokrila strošek za posteljnino na ležalniku, kjer spi starš, in uporabo kopalnice. "To zagotovo ne bo pomenilo, da bodo vsi drveli v bolnišnico, ker ni noben luksuz spati na ležalniku celo noč," je poudarila. Opozorila je tudi, kako zelo hudo je tudi, ker starši ne morejo biti ob novorojenčkih na intenzivni negi, ker ni kapacitet. Večinoma pa so starši pri njih in tudi pri otrocih starejših od pet let cel dan. Bolnišnico zapustijo, ko otroci zaspijo, in se vrnejo zjutraj.

Marolt Medenova si že 25 let prizadeva, tudi z dopisi na zdravstveno ministrstvo, naj staršem bolnih otrok vendarle omogočijo nadomestilo od dela, da bi bili konec koncev tudi upravičeno odstotni v službi in jim ne bi bilo treba jemati dopusta. "Ker tudi stroka ugotavlja, da je za otroka dobro, da so starši ob njem. Nadomestilo bi moralo biti definitivno plačano. Vsi vemo, kaj počnejo družinski zdravniki. Staršu dajo bolniško, kot da je on bolan, da je lahko ob otroku." Vsi starši vedo, da bolan otrok še bolj potrebuje toplino, ljubezen in sočutje, nadomestilo za "bolniško" pa je tako ali tako čedalje nižje, pa tudi časovno omejena. "Da pa ni možnosti, da bi bil pri otroku, je kruto in je kršenje pravic otrok," je še opozorila.

Podobno mnenje imajo na mariborski kliniki za pediatrijo, kjer letno sprejmejo malo več kot 4000 otrok. Lani so imeli 1384 spremljevalcev, kar je okoli tretjina, med njimi največ mater, pa tudi očetov in starih staršev. Pri njih ocenjujejo, da bi morali imeti nadomestilo za nego, čeprav imajo otroci v bolnišnici dejansko nego zagotovljeno. Njihovi zaposleni imajo precej težav s pojasnjevanjem staršem, da niso upravičeni do nadomestila za nego in da zdravniki niso pravi naslov za urejanje problematike. In "seveda je za otroka, ob katerem je eden od staršev, stres zaradi hospitalizacije manjši. Zagotovo si vsi želijo ob sebi imeti enega od staršev, čeprav osebje lepo poskrbi za otroke, ki so sami," so poudarili.

V uradu varuha človekovih pravic: Zadevo bi moral urediti zakon, a za izjemne primere

Po mnenju namestnika varuhinje Toneta Dolčiča bi morala pravica staršev do nadomestila plače, medtem ko je njihov otrok v bolnišnici, pripadati v izjemnih primerih, ki bi jih določil zakon. Poudaril je, da starejši otroci med boleznijo morda ne potrebujejo čustvene podpore tako zelo kot mlajši otroci, in dodal, da bi morala odgovor dati stroka. "Dejstvo je namreč, da staršem pripada pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi skrbi za otroka, ki mu jo v času hospitalizacije zagotavlja zdravstvena oskrba v bolnišnici." Zaveda se, da so otroci v bolnišnici v tujem okolju, zato so obiski bližnjih zelo pomembni. Veliko je po njegovih izkušnjah odvisno tudi od narave bolezni, in sicer, če je potrebno mirovanje ali če se lahko otrok druži in igra s sovrstniki v bolnišnici.

V uradu varuha človekovih pravic letno prejmejo eno pobudo za spremembo. Staršem pomagajo s pojasnili, kakšne pravice imajo, v primeru kršitev pa zahtevajo poročilo bolnišnice in predlagajo pritožbo. Pred dvema letoma so imeli primer, ko je pobudnica šele naknadno izvedela, da ni upravičena do plačane odsotnosti z dela, ko je njen otrok v bolnišnici. Zavzeli so se, da je treba staršem pomagati, niso pa se izrecno opredelili za plačano odsotnost. V odgovoru so med drugim zapisali: "Prav tako se strinjamo z vami, da bi eden od staršev moral imeti možnost bivati s svojim otrokom v bolnišnici, brez da bi imel probleme v službi oziroma da bi v skrajnem primeru posledično lahko celo izgubil zaposlitev. Ob sprejemanju nove zdravstvene zakonodaje si bomo pri ministrstvu za zdravje prizadevali za ureditev, kot jo sami predlagate in ki bo v korist otrok."

Bolni otroci ob sebi potrebujejo starše, če okrevajo doma ali v bolnišnici, ugotavlja tudi stroka. A nadomestila plač predstavljajo strošek, ki ga država očitno ne more ali ne zna pokriti, zato sprememb na bolje ni na vidiku. Medtem se starši znajdejo po svoje, nekateri z dopustom, drugi z lažno bolniško. Tretji pa enostavno nimajo izbire in bolni otrok nima možnosti, da bi imel ob sebi starše. In vsi, ki imajo otroke vedo, da ni prav.