V Sloveniji reševanje ponesrečencev in nudenje prve pomoči urejata zakon o varnosti na javnih smučiščih ter pravilnik o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih. V skladu z njima mora upravljavec smučišča poškodovancem na smučišču zagotoviti hitro in strokovno pomoč.

Kadar se odpravimo na smučanje v tujino, smo navajeni, da za to obdobje dodatno sklenemo zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. V nasprotnem primeru nas namreč v primeru nezgode smučanje lahko zelo drago stane. Skratka, v tujini nam bodo prevoz do najbližje ustrezne zdravstvene oskrbe, verjetno pa tudi samo zdravstveno oskrbo, drago zaračunali.

Kako je s tem pri nas? Stroški prve pomoči, nujne medicinske pomoči in prevoza do ustrezne zdravstvene oskrbe se podobno kot pri ostalih nesrečah v ustreznem odstotnem deležu poravnajo iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zatorej je mogoče tudi naknadno dokazovanje o ustreznem zdravstvenem zavarovanju. Ustrezno nas bodo oskrbeli torej tudi v primeru, če kartice zdravstvenega zavarovanja nimamo pri sebi. Če pa gre za poškodbo po tretji osebi (nesrečo torej nekdo povzroči), imajo zavarovalnice možnost regresno odškodninskega zahtevka. V tem primeru stroške nosi povzročitelj nesreče: na primer vinjeni smučar.

Obrnili smo se na smučišče Kranjska gora, kjer nam je gospa Klavdija Gomboc potrdila, da je na tem smučišču za varnost in ustrezno strokovno pomoč poskrbljeno v skladu z zakonom. Na smučišču imajo za prevoz na voljo tako motorne smuči kot tudi čoln aki, prisotna pa je tudi reševalna služba. Za smučarja sta prevoz in oskrba na smučišču brezplačna. Tudi v primeru, ko gre za hujše poškodbe in je potreben prevoz z reševalnim vozilom ali celo helikopterjem, je le-ta za poškodovanca brezplačen. Gospod Ljubo Hansel iz Gorske reševalne službe Maribor nam je pojasnil: "Stroški prevoza se obračunajo resorno ali preko zavarovalnice.“

 Gospod Vojko Robnik iz letalske policijske enote Brnik, ki izvaja helikopterske reševalne prevoze, nam je dodatno pojasnil: "V kolikor je oseba zavarovana, stroške krije zavarovalnica. Pri nezavarovani osebi pa stroške nosi poškodovanec sam. V kolikor izstavljenega računa ne poravna, sprožimo sodni postopek. Če tudi ta pot ni uspešna, mora stroške poravnati država.“ Po izkušnjah gospoda Robnika imajo skoraj vsi slovenski državljani sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tako da se problem neplačila skorajda ne pojavlja. Problem nastopi pri poškodovancih, ki prihajajo iz držav, ki niso članice Evropske unije.

Kolikšni pa so stroški helikopterskega prevoza? Ena ura uporabe helikopterja za reševanje stane 1.303 evre. V to ceno niso vključeni stroški dežurne zdravniške ekipe.

Slovenija je torej na tem področju še vedno socialna in pravična država. Če povzamem besede gospoda Robnika: "Rešit gremo vsakega, ne da bi najprej vprašali, ali je zavarovan ali ne.“ V tujini, na primer pri naših severnih sosedih, žal ni tako. Tako se lahko zgodi, da če nimate sklenjenega dodatnega zavarovanja za asistenco v tujini, helikopter po vas ne bo prišel. Po neuradnih podatkih pa smo izvedeli, da se tudi pri nas že kažejo želje po tem, da bi bilo za plačilo tovrstnih stroškov s strani zavarovalnice, potrebno imeti sklenjeno posebno dodatno zavarovanje. Kar pa zopet lahko privede v drugo skrajnost, ki smo ji v tujini že priča. Po podatkih gospoda Hansla je 90 odstotkov helikopterskih prevozov v tujini (kjer ste do plačila tovrstnih stroškov upravičeni, le če imate sklenjeno dodatno zavarovanje) nepotrebnih, oziroma bi bilo ponesrečence mogoče prepeljati na "klasičen način“, z reševalnim vozilom.