"Mislim, da veliko krat ljudje niti ne vedo, da presojajo na podlagi imena, mislim, da tega ne počno zavestno," pove José Zamora v videoprispevku za portal Buzzfeed, ki so ga nato povzeli vsi ameriški mediji. Je službo res težje dobiti, če imaš ime, ob katerem tisti, ki prošnjo za delo preberejo, ne morejo skriti presodkov?

José v videoprispevku pripoveduje, da je vsako jutro pregledal oglase za delo in se prijavil na vsa delovna mesta, za katera je bil kvalificiran. A prejel ni niti odgovora. Nato pa je izvedel eksperiment. V svojem življenjepisu je spremenil eno samo stvar – svoje ime. Pravzaprav je bila edina razlika, da je izbrisal eno črko. Še sam ni mogel verjeti, da je bil naslednji teden njegov elektronski nabiralnik poln. Joe Zamora je prejel kar nekaj povabil na razgovor.

"Prijavljal sem se na ista delovna mesta kot prej, z istim življenjepisom, z istimi izkušnjami, drugačno je bilo le ime," povzame Američan. Njegov eksperiment podpirajo tudi znanstvene raziskave, ki so vsaj v ZDA pokazale, da delodajalci zavestno ali morda res povsem podzavestno med številnimi prošnjami, ki jih prejmejo, na razgovor ne pokličejo tistih, ki imajo imena z latinskoameriškimi ali črnskimi koreninami. Kenji Yoshino z univerze v New Yorku pravi, da imajo ti ljudje zaradi imena stigmatizirane identitete.