Napoved za odmero dohodnine od obresti morajo vložiti vsi tisti zavezanci, ki so v zadnjem letu prejeli več kot 1.000 evrov obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU. Obresti nad 1.000 evrov so obdavčene z dokončnim davkom v višini 20 odstotkov.

Če ste torej skupno prejeli 850 evrov obresti na denarne depozite tudi pri drugih bankah ali hranilnicah v Sloveniji ali v EU, napovedi torej ni treba oddajati. Če pa ste na primer v letu 2009 prejeli 1500 evrov obresti, pa v davčno napoved vpišite celotno vrednost prejetih obresti, davek pa bo nato iz strani Dursa obračunan le na presežek.

Dobro pa je tudi vedeti, da se dobiček iz obresti in izguba iz delnic ne moreta pobotati, čeprav oba dohodka sodita med dohodke iz kapitala.

Pri dolgoročnejših denarnih depozitih je tako potrebna razmejitev obresti po letih, iz katere je razvidna višina obresti, ki jo je varčevalec prejel v zadnjem letu . V obrazec za napoved obresti se vpisuje celoten znesek prejetih obresti. Več o davkih na obresti večletnega varčevanja pa si lahko preberete v našem forumu pod rubriko Davki.

In ne pozabite – če ste prijatelju slučajno posodili denar, kjer ste v zameno prejeli določeno višino obresti, ste po zakonu prav tako zavezanec za oddajo Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite.

Dobiček iz kapitala

Zavezanci za plačilo davka od kapitalskih dobičkov so tako prebivalci Slovenije kot tudi tujci, če so dobiček iz kapitala dosegli na območju Sloveniji. Napoved vloži vsak, ki je odsvojil oziroma prodal vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone do 1. marca za preteklo leto, ne glede na to, ali je bila v preteklem letu pridelana izguba ali dobiček. Morebitno izgubo oziroma dobiček ugotavlja Davčni urad Republike Slovenije (DURS) in v skladu s tem je vlagatelj tudi (ne)obdavčen.

Za nakupe vrednostnih papirjev, izvedene pred 1. 1. 2003, se kot nakupna vrednost šteje vrednost naložbe na 1. 1. 2006. Če gre za borzno naložbo, se vzame cena na borzi na dan 1. 1. 2006, v nasprotnem primeru pa velja knjigovodska vrednost na ta dan. Za nakupe vrednostnih papirjev po 1. 1. 2003 se šteje dejanska vrednost ob nakupu vrednostnega papirja.

Prav tako pa je treba prijaviti dobiček, ki ste ga ustvarili s prodajo delnic v tujini, čeprav ste morebiti davek že plačali v državi, kjer ste dobiček ustvarili. Priporočljivo je, da preverite, kaj določa mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je sklenjen med Slovenijo in državo, v kateri ste ustvarili kapitalski dobiček.

Za zmanjšanje davčne osnove pri kapitalskem dobičku se upošteva pavšalni strošek v višini 1 odstotka tako na nakupni kot na prodajni strani, ne glede na to, ali je vlagatelj imel dejanske stroške. Tako lahko na primer vlagatelj, ki je v vzajemni sklad vplačal v času brez vstopnih stroškov, upošteva pavšalni strošek v višini 1 odstotka za znižanje davčne osnove, kljub dejstvu, da stroškov pri investiciji sploh ni imel. V popisne liste se stroškov ne vpisuje, saj jih davčni urad samodejno odmeri.

Kadar je opravljenih več nakupov in prodaj iste naložbe, se za ugotavljanje, kaj spada skupaj, uporablja metoda FIFO (First In First Out). Na primer, kupimo 10 delnic Krke po ceni 55 evrov ter teden pozneje dodatno še 20 delnic Krke po 60 evrov, v letu 2008 pa se odločimo za prodajo 20 delnic. Ker je pri prodaji upoštevana metoda FIFO, se najprej proda tista količina delnic, ki smo jo datumsko gledano prvo kupili, torej 10 delnic po 55 evrov. Šele za tem se proda količina delnic, ki smo jo kupili pozneje, torej 10 delnic po 60 evrov.

Prodaja nepremičnine in z njo povezan kapitalski dobiček

Če ste nepremičnino pridobili pred 1. januarjem 2002, vam napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala ni treba vložiti, saj ste oproščeni plačila dohodnine na ta dobiček. Izjeme za oprostitev davka so tudi tisti, ki so prodajali stanovanje ali hišo, pa so v njej bivali vsaj tri leta oziroma so imeli na prodani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče vsaj tri leta. Za razliko od obresti pa lahko morebitno izgubo oziroma dobiček, ki ste ju ustvarili pri prodaji nepremičnine, pobotate z dobičkom oziroma izgubo iz prodaje delnic.

Izvedeni finančni instrumenti

Na davčni upravi bodo letos prvič začeli sprejemati tudi napovedi za odmero davka izvedenih finančnih instrumentov (IFI). Vložiti jih morajo zavezanci, ki so od 15. julija 2008 do konca leta odsvojili izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15. julij 2008 ali po njem.

Dostava podatkov je mogoča po elektronski poti prek storitev osebnega portala sistema eDavki. Dostop do osebnega portala je mogoč z uporabo certificiranih digitalnih potrdil. Več o izvedenih finančnih instrumentih

Dividende

Za prejete dividende s strani slovenskih družb zavezanec ne oddaja napovedi, saj je bil že odtegnjen in plačan davčni odtegljaj kot dokončni davek po stopnji 20 odstotkov.

V primeru, da davčni zavezanec prejme dividendo neposredno iz tujine, mora dosežene dividende napovedati sam, in sicer do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu.

Upoštevanje izgube v tekočem letu

Zavezanec, ki je s prodajo vrednostnega papirja ustvaril izgubo, lahko za njeno višino zmanjša dobiček, ki ga je ustvaril pri prodaji drugega vrednostnega papirja. Vendar to ne velja v vseh primerih. Priznavanje izgube oziroma zmanjšanje davčne osnove ne velja za zavezance, družinske člane ali pravne osebe, v kateri imajo lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov ter so v roku 30 dni pred prodajo ali po njej pridobili istovrstni kapital.

Kot rečeno, dobiček pri prodaji nepremičnine prav tako sodi med kapitalske dobičke, zato je poravnava z izgubo pri vrednostnih papirjih seveda možna.

Prav nasprotno pa velja za prenašanje izgube v prihodnja davčna obdobja, saj razen zelo specifičnih primerov prenašanje izgube ni mogoče.