Brez dvoma se v azijskem gospodarstvu skriva ogromen potencial, kar kaže tudi izkazan borzni optimizem v zadnjem mesecu, usmerjen predvsem v Kitajsko in Indijo. Azijski hitro razvijajoči se trg sicer ni poznan le po veliki gospodarski rasti, ampak tudi relativno poceni ter vse bolj izobraženi delovni sili. Po slabem in pesimistično usmerjenem letu 2008 se rasti na teh hitrorastočih trgih umirjajo, a kljub vsemu ostajajo višje kakor v razvitem zahodnem svetu. Hitro razvijajoča se azijska regija z najštevilčnejšim prebivalstvom na svetu pa naj bi v naslednjem desetletju postala ena izmed gonilnih sil globalnega gospodarstva.

Kitajska prihrani več, kakor pa porabi

Kitajska je v svetu poznana kot gospodarska, politična in vojaška velesila. Kljub svetovni gospodarski krizi Kitajska še vedno ostaja paradni vlečni konj, saj je imela v letu 2008 okoli 9 odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Pričakovanja za Kitajsko so podobna tudi za naslednje leto, saj je ocenjena letna gospodarska rast okoli 7 odstotkov. Njena rast ne bazira le na močni izvozni aktivnosti, kakor mnogi mislijo, ampak je jedro rasti vsa večja potrošnja gospodinjstev, podjetij ter države. Kitajsko gospodarstvo že kaže začetne znake stabilizacije, saj so investicije s strani države nadoknadile izpad izvoza zaradi gospodarske krize, je v svojem poročilu zapisala Svetovna banka. Glavnina rasti tako temelji na domači potrošnji, ki v kombinaciji s kapitalskimi investicijami predstavljajo zdrav temelj za okrevanje domačega gospodarstva. Pri Kitajcih ne smemo pozabiti na dejstvo, da imajo nizko cenovno delovno silo, zaradi katere ta država predstavlja resno konkurenco globalni ekonomiji.

Splošno gledano Kitajci privarčujejo več, kakor pa porabijo. To predstavlja dobro izhodišče za pospešeno gospodarsko rast v času razcveta. Relativno nizko razmerje med posojili in depoziti, ki znaša okoli 65 odstotkov, Kitajski, za razliko od zahodnega sveta, povečuje manevrski prostor za pospešeno posojilno aktivnost, ki je v času okrevanje gospodarstva nujno potrebna. Za primerjavo – NKBM, ki velja za eno najbolj konzervativnih slovenskih bank, ima razmerje med posojili in depoziti okoli 90 odstotkov. Še en podatek več, ki priča o potencialu Kitajske.

Naprednost Indijcev

Mnogo manjša, a vseeno perspektivna Indija, skriva svoje zaklade predvsem v zelo izobraženi delovni sili ter relativno mladem prebivalstvu. Prav visoko kvalificirani delavci ob zaenkrat še velikem pomanjkanju infrastrukture predstavljajo motor države, ki je poleg surovin nujno potreben za nemoten razvoj države. Za Indijo je tudi značilno, da ni prisotna v t.i. industrijski ekonomiji kot na primer Kitajska, ampak svoj človeški in denarni kapital nalaga v bolj napredne panoge kot so tehnologija, farmacija, finance itd. Gospodarska slika v Indiji ni tako čista kakor na Kitajskem, saj ima država javni dolg v višini 30 odstotkov BDP. V preteklosti je bil tako indijski kot tudi kitajski borzni trg podvržen vročem denarju, ki je indekse povzdignil v višave, ko pa je nastopil čas unovčevanje dobičkov, pa je bil na trgu prisoten velik prodajni pritisk, kar se je odrazilo na hudih padcih lokalnih indeksov. Prav zato sta omenjena trga primerna za bolj tvegano naravnane vlagatelji, ki lahko mirno spijo ob sunkovitih nihanjih.

Japonska - speči bik azijske pravljice?
Ne smemo pa tudi pozabiti na Japonsko, ki jo nekateri označujejo kot spečega bika azijske pravljice. Po oživitvi trga mnogi pričakujejo izboljšanje poslovne klime, rast domače proizvodnje in potrošnje ter s tem večje zaupanje ter večja likvidnost v sam japonski trg.

Omeniti velja dejstvo, da je azijski trg neposredno zelo odvisen od gibanj rasti zahodnega razvitega gospodarstva. Kitajska ima namreč še vedno okoli 700 milijard dolarjev investiranih v državne ameriške obveznice, s katerim Amerika financira svoj javni dolg. Apetiti Kitajske pa se vse bolj nagibajo tudi k prevzemanju različnih surovinskih podjetij širom sveta, saj svojo vlogo in pozicijo v mednarodnem merilu krepijo preko globalne organske rasti domačih surovinskih podjetij.

Ob vsem naštetem potencialu pa ne smemo pozabiti tudi na nevarnosti. Nerazviti finančni trgi v primerjavi z razvitim trgi, neurejena pravna zakonodaja, slabo razvejena socialna in zdravstvena mreža, uvozna in izvozna odvisnost z globalnim trgom, krepitev lokalnih valut v primerjavi s svetovnimi valutami (zmanjševanje konkurenčnosti izvoznikov) pa so le nekatere nevarnosti azijske regije, ki jih mora vlagatelj upoštevati pri naložbeni odločitvi. Je pa zagotovo dejstvo, da bodo razvijajoče se azijske države in njihova gospodarstva iz krize prišla močnejša in bolj razvita, kot pred krizo.

Naj omenimo le nekaj domačih skladov, ki velik del sredstev nalagajo v omenjeno regijo. To so na primer ILIRIKA AZIJA, MP ASIA, ABANČNA DZU DELNIŠKI AZIJA, PUBLIKUM AZIJSKI TIGRI, NFD AZIJA/OCEANIJA, RAIFFEISEN PAZIFIK AKTIEN. Več o vsem si lahko ogledate v naši tečajnici skladov.