Finančna in gospodarska kriza je Slovence očitno prisilila v bolj racionalno obnašanje, saj se je povpraševanje po kreditih zmanjšalo. Slovenci smo v letu 2008 kar 21 odstotkov svojega zaslužka namenili plačevanju kreditov, vendar je ta odstotek v primerjavi z ostalimi razvitimi državami še vedno zelo nizek. Slovenska gospodinjstva so si skupaj nabrala več kot enajst milijard evrov dolgov, oziroma v povprečju 5.500 evrov na prebivalca, ali skoraj 13.000 evrov na delovno aktivnega prebivalca, medtem ko ima povprečna ameriška družina 7300 dolarjev dolga samo na kreditnih karticah.

Leto 2008 na splošno ni bilo naklonjeno zadolževanju. Prvo polovico leta so naraščale obrestne mere, v drugi polovici smo se državljani ustrašili krize in se raje usmerili v varčevanje. Tudi finančni strokovnjaki so spremenili nasvete. Če smo še pred letom dni lahko poslušali, da moramo imeti, preden se odločimo za investiranje, na svojem računi dovolj denarja za tri mesece življenja brez prihodkov, se je sedaj ta rezervni sklad po nasvetu strokovnjakov povečal na šest, oziroma v nasvetih najbolj konzervativnih, celo na osem mesecev.

Varčevanje bo gotovo pomagalo bankam, ki so se glede na poročilo Banke Slovenije o stabilnosti finančnega trga v letu 2008, močno zadolževale v tujini. Slovenci smo imeli še leta 2005 enako bančnih vlog kot kreditov. Nove oblike vlaganj, ki so obljubljale višje donose so bankam speljale lepo količino denarja. Samo vlaganje v vzajemne sklade je v letu 2007 poraslo kar za 200 odstotkov, vlagalo pa se je še v posamezne vrednostne papirje in nepremičnine. Banke tako danes z bančnimi vlogami pokrijejo le 64 odstotkov kreditov, ostali denar iščejo na tujih trgih, v času krize pa ga veliko prispeva tudi država.
Sedaj so se znašle pred izjemno nalogo, saj kar četrtina vseh bančnih obveznosti do tujine zapade v naslednje pol leta. Kako se rešiti iz zagate?

Banka Slovenije jim priporoča iskanje novih virov, tokrat bolj dolgoročnih. Banke naj bi izdajale dolgoročne dolžniške vrednostne papirje , se dokapitalizirale in povečevale delež dolgoročnih varčevanj. Tako lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še bolj ugodne ponudbe za varčevanja nad dobo enega leta.

Na trgu lahko tako pričakujemo boj za naš denar. Potrebuje ga država za poplačilo vseh ukrepov, potrebujejo ga banke, za poplačilo kreditov in zagotavljanje denarja za podjetja in državljane, ne smemo pa pozabiti tudi ostalih finančnih institucij, kot so družbe za upravljanje, borzno posredniške hiše, upravljavci pokojninskih skladov in zavarovalnice. Med tem ko si ga država prek davkov vzame kar sama, lahko pri ostalih finančnih institucijah pričakujemo poplavo ugodnih ponudb.