Banka

SBI 20 nadaljuje svojo pot navzdol
11. 02. 2009 16.07Borzni trgi, tako po svetu kot pri nas, še vedno ne najdejo trdnih temeljev. K boljšim rezultatom ni pomagala niti odločitev ameriškega senata o 838 milijardah dolarjev finančne pomoči.

Indeksi spet padajo
10. 02. 2009 16.34Japonske delnice so se danes pocenile, saj naj bi vlagatelji čakali na podrobnejše podatke o ameriškem simulacijskem načrtu, vrednem 827 milijard dolarjev.

Evropski indeksi skoraj nespremenjeni
09. 02. 2009 18.10Azijske trge pretresajo novice o velikih izgubah in odpuščanjih, v Evropi trenutno vlada zatišje, na ljubljanskem borznem trgu pa so nov teden začeli pozitivno.

Kljub nižanju obrestne mere angleške delnice upadle
05. 02. 2009 15.15Bank of England je danes znižala obrestno mero z 1,5 odstotka na 1 odstotek, evropska centralna banka pa je obdržala ključno obrestno mero na 2 odstotkih.

SBI 20 ob skromnem prometu izgubil odstotek vrednosti
03. 02. 2009 15.49Na Ljubljanski borzi so posredniki danes sklenili le za dober milijon evrov poslov. SBI 20 je upadel za 1,03 odstotka.

Padanje zahodnoevropskih borznih indeksov se nadaljuje
02. 02. 2009 12.33Vodilna v poti navzdol je bila danes britanska banka Barclys, ki je izgubila 10 odstotkov. Včeraj ponoči ji je namreč bonitetna hiša Moody's znižala kreditno oceno iz Aa3 na Aa1.

Kaj bo s kreditom, če izgubim službo?
30. 01. 2009 16.51Pri bankah smo preverili, kako je s kreditom in še posebej hipotekarnim kreditom ob nepričakovanem izpadu prihodkov.

Borze ponovno obarvane rdeče
20. 01. 2009 16.00Ali lahko inavguracija Baraka Obame prinese svež veter na borzne trge? Kljub pričakovanju zgodovinskega dogodka so danes na borznih trgih večinoma poslovali negativno.

Vlagatelji okrepili promet na ljubljanski borzi
22. 01. 2009 15.28Računalniški podjetji IBM in Apple sta presenetili s pozitvnimi poslovnimi rezultati, rezultate je izboljšala tudi novomeška Krka. Indexi na borzah zopet navzgor.

Zgodovinska izguba Royal Bank of Scotland
19. 01. 2009 17.09Svetovni trgi so v pričakovanju letnih poslovnih rezultatov, ki bodo dirigirali tečaje v naslednjem mesecu. Ljubljanska borza danes pozitivno.

Valovanje se nadaljuje
16. 01. 2009 16.46Delniški indeksi v Aziji so danes precej pridobili, evropski indeksi nadaljujejo pozitivni trend, v zelenih številkah tudi ljubljanska indeksa.

Ljubljanka borza trdno na poti navzdol
15. 01. 2009 09.19Današnje trgovanje na ljubljanski borzi je potekalo v skladu s svetovnim dogajanjem, kjer se še vedno ne ve, kje bo konec krize.

OGLAS: Akcijska ponudba kreditnih paketov
13. 01. 2009 11.43Iščete ugoden kredit za nakup ali prenovo nepremičnine? Želite ob tem skleniti ugodno nezgodno zavarovanje?

Nestabilnost se nadaljuje
14. 01. 2009 16.26Slovenski indeks je zopet v rdečem območju, prav tako ostali evropski indeksi, delniški trgi v Aziji pa so trgovanje končali pozitivno.

Kje je dno?
13. 01. 2009 15.07Delniški trgi nadaljujejo negativen trend. Danes so ponovno pod pritiskom surovinska podjetja. Padle tudi delnice slovenskih podjetij.

Ljubljanska borza nadaljuje pot navzgor
09. 01. 2009 13.41Čeprav delnice po svetu po slabih napovedih v Ameriki padajo, se je borzni teden v Ljubljani končal pozitivno.

Svet rdeč, Ljubljana zelena
08. 01. 2009 15.57Včerajšnjemu negativnemu vzdušju na ameriških borznih trgih so danes sledile azijske in evropske borze. SBI 20 kljub temu pozitivno.

V Sloveniji delnice navzgor, Evropa že v rdečem
07. 01. 2009 15.26Indeks slovenskih delnic SBI 20 je danes pridobil 3,33 odstotka in se povzpel na vrednost 3.799,75 indeksne točke.

Inflacija v območju evra decembra navzdol
06. 01. 2009 12.21Letna stopnja inflacije v območju evra je decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november, ko je bila 2,1-odstotna, nekoliko znižala.

Ob začetku trgovanja Ljubljanska borza negativna
06. 01. 2009 11.05Potem ko so leto 2009 začeli s približno enoodstotnim padcem, se tečaji delnic na Ljubljanski borzi tudi ob današnjem začetku trgovanja znižujejo.

Aktiva
19. 11. 2008 12.19Aktiva je stran bilance, kamor banka knjiži svoje naložbe

Bilančna vsota
19. 11. 2008 12.34Bilančna vsota pomeni velikost sredstev, s katerimi banka razpolaga, oziroma velikost naložb banke.

Depozitar
19. 11. 2008 13.14Depozitar je pooblaščena finančna ustanova (na primer banka), ki je vrednostne papirje prejela v hrambo in/ali upravljanje.

Eskontna obrestna mera
19. 11. 2008 13.46Eskontna obrestna mera je obrestna mera, ki jo centralna banka zaračuna poslovnim bankam za kredite.

Hranilno pismo
19. 11. 2008 14.00Hranilno pismo je listina, ki jo za določen znesek izda banka in je vnovčljiva v določenem roku.

Inkaso
19. 11. 2008 14.12Inkaso je plačilni instrument, podoben plačilu pošiljke po prevzetju, pri čemer banka ne jamči plačila, a poskrbi za izvedbo plačila in prevzem dokumentov. Je unovčenje zapadle menice ali računa. Za banko predstavlja storitveni posel posredovanja med kupcem in prodajalcem, njena vloga je v posredovanju dokumentov in skrbi za izvedbo plačila. V primerjavi z dobavo na odprt račun, inkaso nudi prodajalcu večjo varnost, vendar njegovega rizika ne pokriva tako kot akreditiv.

Interkalarne obresti
19. 11. 2008 14.13Interkalarne obresti so obresti za čas posojila, torej za čas od začetka črpanja (uporabe) posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka odplačevanja kredita. Banka jih obračuna ob koncu meseca in ob prenosu posojila v odplačevanje in sicer po enaki stopnji in metodologiji kot redne posojilne obresti.

Komisionar
19. 11. 2008 14.40Komisionar je oseba, ki opravlja trgovske in bančne posle po nalogu komitenta. Primer: banka.

Kontokorentni odnos
19. 11. 2008 14.46Kontokorentni odnos je odnos med dvema bankama, ko ena banka pri drugi odpre poslovni račun (lahko obojestransko), preko katerega se nato direktno opravljajo mednarodna plačila. Poznamo nostro račune (račun, ki ga domača banka odpre pri tuji) in loro račune (račun, ki ga tuje banke odprejo pri domači).

Kreditna kartica
19. 11. 2008 14.51Kreditna kartica je orodje negotovinskega finančnega poslovanja. Je vrsta plastičnega denarja, s katerim imetnik kartice plača blago ali storitev, pri čemer njegovo obveznost začasno prevzame banka. Kreditna se imenuje zato, ker banka imetnika kartice pravzaprav kreditira, saj ji le-ta porabljeni znesek plača šele po preteku določenega časa.