obrestna
Fiksna obrestna mera
19. 11. 2008 13.49Fiksna obrestna mera je vnaprej določena obrestna mera, ki se v času določenem s pogodbo, ne spreminja.
Izhodiščna obrestna mera
19. 11. 2008 14.16Izhodiščna obrestna mera je obrestna mera, ki jo pri določenih poslih uporabljamo kot izhodišče.
Kapitalizacija
19. 11. 2008 14.24Kapitalizacija v borznem poslovanju je to skupni promet v nekem obdobju, je računanje vrednosti kapitala na koncu nekega obdobja, povečanje lastnega kapitala (tj. lastniške glavnice podjetja). Je število, ki pove kolikokrat pripišemo obresti v obdobju, za katerega velja dogovorjena obrestna mera. Je število, ki pove, kolikokrat pripišemo obresti v obdobju, za katerega velja dogovorjena obrestna mera. Pripis obresti h glavnici, od katere so bile obračunane in s katero se spet obrestujejo.
Konformna obrestna mera
19. 11. 2008 14.44Konformna obrestna mera pomeni realizacijo ekonomskega načela, da moramo iz začetne glavnice s konformno obrestno mero pri pogostejši kapitalizaciji (recimo mesečni) dobiti enako končno vrednost glavnice kot pri celoletni kapitalizaciji in izhodiščni letni obrestni meri.
Libor
19. 11. 2008 15.01Libor (London Interbank Offered Rate) je londonska medbančna obrestna mera¸ ki se obračunava za medsebojne kredite med bankami, ki poslujejo na londonskem tržišču kapitala.
Variabilen
19. 11. 2008 16.25Variabilen - izraz izhaja iz latinskega izraza variuos (različen) in pomeni spremenljiv, nestalen. Ko govorimo o npr. variabilni obrestni meri, je torej to obrestna mera, ki se v času spreminja.
Vezane vloge
19. 11. 2008 16.26Vezane vloge – poznamo tudi pod izrazom depozit in so vloge, pri katerih sta določeni tako ročnost kot tudi obrestna mera, vendar pa vlagatelj z denarjem na vezani vlogi določen čas ne more razpolagati. Ločimo vezave za: določen čas ali različno dolg odpovedni rok.
Lombardna obrestna mera
19. 11. 2008 17.28Lombardna obrestna mera je obrestna mera za posojila, dana na podlagi zastave vrednostnih papirjev (torej za lombardna posojila), ki jo poslovnim bankam zaračunava centralna banka.
NIBOR
19. 11. 2008 17.41NIBOR (New York Interbank Offered Rate) je obrestna mera, ki si jo banke zaračunavajo pri medsebojnem poslovanju in je osnova za variabilno obrestovane vrednostne papirje.
Obrestna mera
19. 11. 2008 17.46Obrestna mera je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 enot glavnice v določenem obdobju.
Realna obrestna mera
19. 11. 2008 18.50Realna obrestna mera je obrestna mera, po kateri se izračunajo realne obresti. Te predstavljajo dejanski dohodek posojilodajalca. Z realnimi obrestmi imamo opraviti predvsem v pogojih inflacije. S pridevnikom realne tako ločimo dejanske obresti od tistih, ki so rezultat zgolj ohranjanja vrednosti glavnice in smo jim v vsakdanjem žargonu nekdaj rekli (re)valorizacijske obresti.
Indeksirana obveznica
19. 11. 2008 19.11Indeksirana obveznica: obrestna mera se prilagaja stopnji inflacije in se zato obresti pri tej obveznici izplačujejo v realno enakih zneskih. Obrestna mera se lahko prilagaja tudi gibanju deviznega tečaja.
Bodo krediti cenejši?
17. 12. 2008 12.35Centralne banke po svetu znižujejo obrestno mero, po kateri si posojajo denar med sabo. Krediti pa so vedno dražji. Zakaj?
Čigav tovornjak bo odpeljal Intereuropo?
16. 12. 2008 16.28Govorice o prevzemu Intereurope so vse glasnejše. Nanje se je danes v sporočilu za javnost odzvala tudi uprava družbe.
Znižanje ključne obrestne mere
04. 12. 2008 15.00Ključna obrestna mera se je znižala na 2,5 odstotka, do naslednjega leta pa naj bi se zaradi nizke inflacije znižala celo na 1,5 odstotka.
Vlada se lahko zadolži za dodatno milijardo evrov
27. 11. 2008 16.27Vlada si je omogočila dodatno zadolževanje z izdajo milijarde evrov obveznic. Z denarjem bodo reševali finančno krizo.
Optimizem na ameriških in azijskih borzah
26. 11. 2008 16.20Medtem ko ameriški trgi že nekaj dni rastejo, se drugod po svetu razmere spreminjajo iz dneva v dan. Tudi pri nas zopet obrat navzdol.
Zamenjava banke zdaj enostavnejša
18. 11. 2008 16.44Članice Združenja bank Slovenije so na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije pripravile enotna pravila in poenostavile strankam postopke za zamenjavo banke.