slovar
Plašč delnice
19. 11. 2008 18.44Plašč delnice je sestavni del delniške listine brez kuponske pole in talona.
Premija
19. 11. 2008 18.49Premija je znesek, ki ga zavarovalec vplača oziroma vplačuje zavarovatelju.
Plastični denar
19. 11. 2008 18.42Plastični denar je iznajdba sodobnega časa, kamor sodijo razne plačilne in kreditne kartice, narejene iz plastike.
Polog
19. 11. 2008 18.44Polog izvedemo takrat, ko nakažemo denar na bančni račun.
Poroštvo
19. 11. 2008 18.45Poroštvo: O njem govorimo, ko nekdo jamči za nekoga drugega. V bančništvu imamo največkrat opraviti s poroštvi na področju kreditiranja, ko porok jamči, da bo dolžnik vrnil glavnico in pripadajoče obresti upniku. Porok pa lahko ugovarja na poroštvo takrat, ko posel iz osnovne pogodbe ni bil sklenjen. V ozadju poroštva je namreč vedno neka pogodba.
Portfelj
19. 11. 2008 18.46Portfelj (fr. porte-feuille - listnica) je v bančnem jeziku celotna količina naloženih vrednosti. Kreditni portfelj so bančne naložbe (posojila), portfelj vrednostnih papirjev pa so naložbe banke vrednostne papirje.
Pranje denarja
19. 11. 2008 18.47Pranje denarja je operacija, s katero se zakrije nezakoniti izvor denarja in navidezno prikaže, da denar izvira iz zakonitih poslov. Zakonsko se preprečuje predvsem pretvorba neidentificirane gotovine v knjižni denar, s katerim se nato lažje izvajajo transakcije in zakrije sled do nezakonitega izvora gotovine.
Prednostne delnice
19. 11. 2008 18.48Prednostne delnice imajo običajno prednost pri izplačilu dividende, katere zajamčeno višino navadno določa statut delniške družbe. Prednostni delničarji imajo tudi prednost pri izplačilu iz stečajne mase v primeru prenehanja delniške družbe.
Provizija
19. 11. 2008 18.49Provizija je nagrada za posredovanje v kakšnem poslu in se navadno izraža v odstotkih od vrednosti posla. Bančne provizije so dejansko cene za opravljanje bančnih storitev.
Realna obrestna mera
19. 11. 2008 18.50Realna obrestna mera je obrestna mera, po kateri se izračunajo realne obresti. Te predstavljajo dejanski dohodek posojilodajalca. Z realnimi obrestmi imamo opraviti predvsem v pogojih inflacije. S pridevnikom realne tako ločimo dejanske obresti od tistih, ki so rezultat zgolj ohranjanja vrednosti glavnice in smo jim v vsakdanjem žargonu nekdaj rekli (re)valorizacijske obresti.
Renta
19. 11. 2008 18.51Renta so stalni, redni dohodki od kapitala, zemljišča ali česa drugega, ki od lastnika ne zahtevajo nobenega dela.
Rentabilnost
19. 11. 2008 18.53Rentabilnost je razmerje med dobičkom ter vloženimi sredstvi. Z rentabilnostjo merimo uspeh ali neuspeh naložbe kapitala oz. uporabe sredstev.
Revalorizacijska stopnja
19. 11. 2008 18.54Revalorizacijska stopnja je načelno ustrezala inflacijski stopnji za posamezno obračunsko obdobje.
Revalvacija
19. 11. 2008 18.54Revalvacija imenujemo dvig tečaja kake valute v razmerju do drugih valut.
Revolving posojilo
19. 11. 2008 18.55Revolving posojilo rečemo kratkoročnemu posojilu, ki se obnavlja po določenem časovnem obdobju.
Rezident
19. 11. 2008 18.56Rezident je fizična oseba s stalnim bivališčem v državi.
Saldo
19. 11. 2008 18.56Saldo (lat. solidus, ital. saldare - trden) se uporablja v knjigovodstvu in pomeni računski ostanek, razliko med debetom in posojilom. Saldirati torej pomeni izračunati saldo. Tudi kadar plačamo račun ali na računu dobimo potrjeno plačilo zneska, lahko govorimo o saldiranju.
Swap posel
19. 11. 2008 18.57Swap posel je oblika zavarovanja pred tečajnim, obrestnim in kreditnim tveganjem. Klasični devizni swap je promptni nakup (ali prodaja) določene valute in istočasno terminska prodaja (ali nakup) le-te. Obrestni swap je zamenjava spremenljive obrestne mere za fiksno in obratno ali tudi zamenjava v drugo vrsto fiksne ali spremenljive obrestne mere. Obe vrsti swapa služita kot instrument za zavarovanje posojil. Poznamo tudi debit/equity swap, ko se neodplačani dolg spremeni v lastniški delež v podjetju.
Špekulacijski vrednostni papirji
19. 11. 2008 18.58Špekulacijski vrednostni papirji pravimo vrednostnim papirjem, ki so podvrženi velikim tečajnim nihanjem. Mednje sodijo poleg delnic še opcije in druge terminske pogodbe.
Špekulacija
19. 11. 2008 18.58Špekulacija je ravnanje, ki je usmerjeno v pridobivanje dobička na temelju pričakovanih cenovnih razlik. V bančnem svetu se to dogaja na področju vrednostnih papirjev, tujih valut, nepremičnin...
Talon
19. 11. 2008 18.59Talon (fr. talon - peta, ostroga) je zadnji del kuponske pole in tako sestavni del vrednostnega papirja. Po unovčenju kuponov daje talon pravico do nove kuponske pole.
Tečaj
19. 11. 2008 19.00Tečaj je tržna cena, po kateri se nekaj prodaja oz. kupuje. Kadar imamo v mislih banke, gre navadno za devizne tečaje ali tečaje vrednostnih papirjev.
Terminski posli
19. 11. 2008 19.01Terminski posli so posli, kjer sledi izpolnitev iz pogodbe v roku in pod pogoji, določenimi ob sklenitvi posla. Mednje sodijo tudi posli z opcijami na vrednostne papirje.
Faktorji, ki vplivajo na tečaje delnic
19. 11. 2008 19.04Faktorji, ki vplivajo na tečaje delnic: pod tem pojmom razumemo številne dejavnike, ki imajo za posledico vpliv na ponudbo in povpraševanje po delnicah. Z njimi se ukvarjata predvsem temeljna in tehnična analiza.
Fiduciarni posli
19. 11. 2008 19.05Fiduciarni posli: posli, pri katerih pridobi fiduciar stvari ali terjatve preko pogodbene obveznosti s polno pravico, da tako pridobljene pravice ali stvari upravlja za račun in tveganje fiducianta in mu jih na koncu fiduciarnega razmerja vrne.
Fiducirani žiro promet
19. 11. 2008 19.07Fiducirani žiro promet: posebna oblika žiro prometa z efekti, pri katerem predmet prometa niso vrednostni papirji, temveč vrednostne pravice. Ta način prometa se izvaja zgolj preko knjižnih zaznamb.
Finančne terminske pogodbe
19. 11. 2008 19.08Finančne terminske pogodbe: standardizirane pogodbe o nakupu ali prodaji (oziroma izročitvi) določenega zneska (ali števila) finančnih instrumentov oziroma blaga, ki bo dobavljeno kasneje. Cena je določena na dan, ko je finančna terminska pogodba sklenjena.
Globina trga
19. 11. 2008 19.09Globina trga: pove, kakšna je še lahko velikost posla, ne da bi bila povzročena nenormalna tečajna gibanja. Manjša ko je globina trga, večja je možnost vplivanja na tečaj.
Imetniške delnice
19. 11. 2008 19.10Imetniške (prinosniške) delnice: delnice, ki se glasijo na prinosnika in se prenašajo z izročitvijo (tradicijo), če so tiskane. Pri teh delnicah se napravi lastninski prenos kot pri vseh ostalih premičnih stvareh brez posebnih formalnosti.
Indeksirana obveznica
19. 11. 2008 19.11Indeksirana obveznica: obrestna mera se prilagaja stopnji inflacije in se zato obresti pri tej obveznici izplačujejo v realno enakih zneskih. Obrestna mera se lahko prilagaja tudi gibanju deviznega tečaja.