Kaj je bolje? Vrabec v roki ali golob na strehi. Tako bi lahko opisali izbiro številnih Slovencev, ki so se odločili za varčevanje v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju oziroma drugem pokojninskem stebru in se sedaj odločajo med mesečno rento in izplačilom v enkratnem znesku. Tisti, ki so že od samega začetka vplačevali v drugi steber so namreč s 1. januarjem 2011 dobili možnost, da redno prekinejo zavarovanje in se odločijo za izplačila mesečnih rent oziroma za izplačilo enkratnega zneska. Veliko zavarovancev se je lani zaradi vse višje brezposelnosti in pretresov v gospodarstvu odločilo za enkratno izplačilo, ki pa je davčno manj ugodno kot mesečne rente.

Ob enkratnem izplačilu vas bodo davki bolj udarili po žepu

Obdavčitev izplačila pokojninske rente od 1. januarja 2011 ureja novelirani zakon o dohodnini, ki določa, da se v davčno osnovo všteva 50 odstotkov pokojninske rente. V prejšnjem Zakonu o dohodnini (Doh-2) je bilo določeno, da so pokojninske rente, izplačane na podlagi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, obdavčene kot dohodek iz delovnega razmerja v celotnem znesku, ob njihovem izplačilu pa se plača akontacija dohodnine po stopnji 25 odstotkov. To sicer še vedno velja v primeru enkratnega izplačila odkupne vrednosti premoženja.

Pri enkratnem izplačilu vaših privarčevanih sredstev v prostovoljnem dopolnilnem pokojninskem zavarovanju vas bo država in pokojninska družba oziroma zavarovalnica krepko udarila po žepu z davki in stroški. Če se odločite ves denar dvigniti naenkrat, ob doseženih pogojih za redno prenehanje zavarovanja (dosežena starost vsaj 58 let in 10 let vplačevanja premij), boste morali od privarčevanih sredstev plačati en odstotek izstopnih stroškov, 25 odstotkov akontacije dohodnine in še poračun dohodnine, ki bo odvisen od dohodninskega razreda v katerem se boste znašli. Ob izrednem prenehanju zavarovanja oziroma prekinitvi zavarovanja pred potekom desetih let, pa boste morali plačati še davek od zavarovalniških poslov v višini 6,5 odstotka privarčevanih sredstev.

Kaj se bolj splača?

Pred odločitev ali se bolj splača mesečna renta ali enkratno izplačilo je bil v lanskem letu in tudi letos bo postavljen marsikateri zavarovanec. Kaj se bolj splača? Ali naj se zavarovanec po desetih letih varčevanja odloči za enkratno izplačilo ali pa za mesečne rente? Odločitev je seveda popolnoma v rokah zavarovanca, vseeno pa izračuni kažejo, da se zavarovancu z nižjimi dohodki verjetno bolj splača enkraten dvig vseh sredstev, kljub plačilu višjih davkov kot pri izplačilu mesečne rente.

Da bi bil izračun čim bolj realen smo uporabili podatke o vrednosti premoženja in vsoti vplačil zavarovanca, ki jih je na našem forumu javno objavil naš bralec zoran13. Iz vsote vplačil je razvidno, da je mesečna premija v desetih letih zavarovanja v povprečju znašala 40 evrov, celotna vrednost premoženja zavarovanca pa je 5.667 evrov. Pri izračunu smo predpostavili, da gre za moškega starega 63 let, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, in da je v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vplačeval 10 let. Kaj se mu torej bolj splača, enkratno izplačilo in vezati ves denar na banki ali mesečna renta?

Ali naj se odloči za mesečno rento...

Informativni izračun ene izmed pokojninskih družb, ki predvideva 3-odstotno donosnost, je pokazal, da bi bil zavarovanec na podlagi zgornjih podatkov upravičen do 28 evrov bruto mesečne rente. Pri izračunu so bili upoštevani vstopni stroški 1,9 odstotka, letna upravljavska provizija 1,2 odstotka in letni stroški skrbništva 0,025 odstotka. Gre za klasično doživljenjsko mesečno rento v bruto znesku od katerega je treba odšteti še plačilo davkov. Končna in dejanska obdavčitev je namreč odvisna od višine ostalih prejemkov upokojenca (pokojnine) in jo z izdajo odločbe o odmeri dohodnine ugotavlja davčna uprava.

Upokojenec bi z bruto mesečno rento 28 evrov začel 'služiti' šele po 17 letih, saj bi šele takrat ta vrednost presegla privarčevan znesek 5.667 evrov. Klasična doživljenjska renta se izplačuje dokler je zavarovana oseba živa in se ne deduje. Po 17 letih bi zavarovanec šele presegel začetni privarčevani znesek, če pa bi upoštevali še inflacijo, bi prišlo do realnega upada rente. Renta se praviloma izplačuje v konstantnem znesku in ni vezana na inflacijo, če se drugače ne dogovorita zavarovanec in zavarovalnica, kar pa seveda prinese tudi določene stroške, ki se poznajo na mesečni renti.

...ali naj raje 'pobaše' denar in ga veže na banki

Ob enkratnem izplačilu smo upoštevali zavarovanca z minimalno plačo, ki se uvršča v dohodninski razred 16 odstotkov, in zavarovanca, ki se uvršča v dohodninski razred 41 odstotkov. Enkratno izplačilo in vezava denarja na banki se najbolj splača zavarovancu z nižjimi dohodki, je pokazal izračun.

►Zavarovanec z minimalno plačo 763 evrov

Pri prvem scenariju enkratnega izplačila predvidevamo, da je imel zavarovanec minimalno plačo, ki znaša 763 evrov, in je obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici. Od privarčevanih 5.667 evrov mu ostane 4.006,61 evra dejanskega izplačila. Če bi te dobre štiri tisočake evrov vezal na banki za obdobje 17 let (doba vračanja privarčevanih sredstev ob 28 evrov bruto mesečne rente) bi privarčeval 8.129,62 evra ob 4,25-odstotni letni obrestni meri. Mesečni priliv obresti pa bi v 17. letu znašal 28,8 evra, kar je več od mesečne bruto rente. Poleg večjih mesečnih obresti (28,8 evra) od mesečne bruto rente (28 evrov), pa bi imel na bančni vlogi še 8.129,62 evra sredstev na razpolago. Ob tem omenimo, da je zavarovalna polica dodatnega pokojninskega zavarovanja ob smrti zavarovanca vredna nič.

►Zavarovanec z bruto plačo 3000 evrov

Zavarovanec z bruto plačo 3000 evrov na mesec bi bil uvrščen v najvišji dohodninski razred z 41-odstotno davčno stopnjo. Ob taki plači bi ob enakem privarčevanem znesku kot prej, 5.667 evrov, zavarovanec prejel 3.310,09 evra dejanskega izplačila po vseh odtegljajih. Če bi ta znesek vezal na banki za obdobje 17 let bi ga več kot podvojil na 6.716,34 evra. Mesečni priliv obresti v 17. letu bi v tem primeru znašal 23,8 evra, kar je sicer manj od 28 evrov mesečne bruto premije, pri kateri pa je treba še vedno poračunati še dohodnino.

Izračun je pokazal, da se enkratno izplačilo ob rednem prenehanju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja najbolj splača zavarovancem z nižjimi dohodki, saj lahko denar vežejo na banki po ugodni obrestni meri in po 17 letih (kolikor znaša doba vračanja privarčevanih 5.667 evrov sredstev ob 28 evrov bruto mesečne rente) dosežejo celo višje mesečne obresti kot znaša mesečna renta. Poleg tega pa bi imeli na banki privarčevano skoraj podvojeno vrednost izplačanih sredstev iz zavarovanja, s katerimi lahko prosto razpolagajo. Ob izplačilu mesečnih rent iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pa se je treba zavedati, da je vrednost take police enaka nič.

Ali gre za prevaro ali obljubljen raj? Poglejte prednosti in slabosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj in nas ne pozabite spremljati na Facebooku!