Pravni nasveti so vsekakor priporočljivi, če se želimo izogniti morebitnim nevšečnostim, zapletom, sporom in težavam. Da bo oporoka pravno veljavna, pa mora biti tudi napisana po veljavni zakonodaji v naši državi. Odvetnica Darja Bajželj, ki se s tovrstnimi primeri srečuje tudi v svoji praksi, je z nami delila najpomembnejše informacije, če želimo s pisno oporoko pred pričami določiti enega ali več dedičev, ki bodo po nas dedovali.
Pisna oporoka pred pričami
Glede pisne oporoke pred pričami Zakon o dedovanju določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko oporočitelj hkrati izjavi pred pričama, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na tej oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.
Zakon o dedovanju osebo, ki sestavi oporoko pred pričami poimenuje nekdo drug, zato po tem zakonu lahko oporoko sestavi druga oseba in ne oporočitelj.
V skladu s sodno prakso je pri pisni oporoki pred pričami pomembno le to, da je bil veljavno opravljen akt, s katerim je zapis poslednje volje pridobil kakovost pisne oporoke pred pričami, in sicer tako, da oporočitelj, ob hkratni navzočnosti dveh prič, mora izjaviti, da je ta zapis njegova poslednja volja, ki ga podpisuje, ter da oporočitelj izjavi, da je to njegova oporoka, pri čemer mora to oporoko podpisati najprej oporočitelj ter nato še obe priči (akt nunkupacije).
Sodna praksa
Glede na sodno prakso sam zapis pred aktom nunkupacije nima nobene veljave, zato po sodni praksi ni pomembno, kdo sestavi oporoko pred pričami. Najbolj pomembno je, da ni bistveno za sestavo pisne oporoke pred pričami, kdo sestavi oporoko, zato je lahko sestavljavec oporoke pred pričami tudi oporočna priča.
Primer: Odvetnica sestavi oporoko in je lahko tudi oporočna priča pri navedeni oporoki, kar pa ne vpliva na veljavnost oporoke pred pričami. Lahko pa sta oporočni priči med seboj tudi v sorodu (brata, mati–hči), kar pa ne vpliva na veljavnost oporoke pred pričami.
Razlikujemo med absolutno in relativno nesposobnostjo biti priča.
Vsekakor absolutno nesposobne priče so osebe, ki ne morejo biti priče pri nobeni pisni oporoki pred pričami, ne glede na to, kdo je oporočitelj, to so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in osebe, ki ne znajo brati in pisati.
Relativno nesposobne priče pa so glede na razmerje oseb do konkretnega oporočitelja, zato so relativno nesposobne priče oporočiteljevi potomci, njihovi posvojenci in njihovi potomci, njihovi predniki in posvojitelji, njihovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.
V skladu z zakonom o dedovanju se ne štejejo kot priče glede tistih določb oporoke, s katerimi je zapustnik nekaj naklonil tej osebi ali njenim prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem.
Vsekakor pa Zakon o dedovanju med taksativno določenimi osebami, ki ne morejo biti priče pri pisni oporoki, ne določa sestavljavca oporoke.
Zato je veljavna oporoka pred pričami, ki jo sestavi odvetnica na domu oporočiteljice, pri čemer potem lahko odvetnica s svojo hčerjo to oporoko podpišeta kot oporočni priči, s pogojem da oporočiteljica ni z oporočnima pričama (njunima prednikoma, njunima potomcema, njunim bratom, njunim sestram ter ali njunim zakoncem) ničesar naklonila v tej pisni oporoki.
